Never giv up!
Napisal Mojmir
Nikoli ne obupaj! Nikoli se ne ustavi! Nikoli ne odnehaj! Nikoli ne pozabi na svoje sanje. Vedno se bori do konca in še dlje. Ko zaključna sirena že tuli, gre lahko zmagovalna žoga še vedno v koš!
poglej video
http://it.notizie.yahoo.com/46/20101105/video/vod-mai-cantare-vittoria-prima-del-tragu-7a27113.html
Žabica je čofotala po svoji mlaki. Vsa važna je plavala sem ter tja, se potapljala in razkazovala svoje nove kopalke. Od daleč je prihrumelo. Z velike višine in z visoko hitrostjo se je izpod neba nad mlako spustila štorklja. Namerila je v žabo. V nizkem preletu mlake je odprla kljun in zagrabila žabo.
Toliko časa sem si govoril, da sem premlad, da sem umrl od starosti!
Napisal Mojmir
Ena osebna. Svoj čas sem treniral judo, bil sem še kar uspešen. Že kot mladinec sem se večkrat uvrstil na člansko prvenstvo Jugoslavije.
Govoril sem si, da rezultat ni pomemben, ker sem itak mlajši kot drugi. Seveda sem izgubil in tudi naslednje leto je bilo isto.
Starši za svoje otoke pravijo, letos ne bodo šli v šolo, krožek angleščine… so še premladi. Bodo šli drugo leto.
Read the rest of this entry »
Zavrnitve (ko ti nekdo reče ne)
Napisal Mojmir
Zavrnitve so naši morilci! So morilci naše samopodobe in uspeha. Naredijo te majhnega in nebogljenega. Sprašujem se, zakaj jim še niso sodili na mednarodnem sodišču za zločine v Haagu?
Problem zavrnitve je v tem, da v človeku sprožijo strah pred tem, da bi nekoga spet poklical, ga obiskal, se poskušal pogovoriti.
Preden povem zgodbo o mojem prijatelju, ki ga tudi ti dobro poznaš, še pametna…
Zavedati se moraš, da te nihče ne more prizadeti ( razjeziti, užaliti, razočarati…) brez tvojega dovoljenja. To pomeni, da če nekemu dogodku ne daš pomena in s tem čustva se te ta dogodek ne dotakne. Kaj?
V potresu, jedrski nesreči in v cunamiju umre miljarda in pol ljudi in se ti sploh ne sekiraš, ko pa ti avto povozi mačko, je v hiši cela tragedija. Čustvo oz. pomen, ki ga daš nekemu dogodku, osebi ali predmetu, ima vpliv nate in te pritiska.
Recept je enostaven. Dogodkom (kritiki, obtoževanju, obrekovanju…) ne daš pomena in je stvar rešena.
Read the rest of this entry »
Le čevlje sodi naj kopitar!
Napisal Mojmir
Od dobrega prijatelja sem si sposodil ta citat. Danes je tako »normalno«, da smo vsi strokovnjaki za vse. Vse si upamo kritizirati, opravljati in vsakemu dajati nasvete. Edini, ki so izvzeti iz tega »sranja« so zdravniki in mehaniki. Njim se nihče ne upa dajati nasvetov.
Nekje najbolj na udaru so vzgojitelji in učitelji. Saj poznaš tisto, če ne znaš delati greš za učitelja. Včasih je bilo tako, da je bil učitelj tisti, ki je poznal črke in nekaj osnov matematike. Danes pa so to visoko izobraženi ljudje, ki morajo upoštevati navodila in standarde nadrejenih ljudi z ministrstva in strokovnjakov s fakultet.
Danes smo prišli do tega, da »čistilka ali trgovka«, kritizira strokovno delo učitelja. Tudi, če je to človek, ki je končal ekonomski faks, ni strokovno usposobljen kritizirati delo nekoga drugega oz. ga označiti za nesposobnega! Ta isti strokovnjak ekonomskih znanosti, ki si vzame pravico pizdit čez vse, bi bil ob
prisotnosti zdravnika kot polita mačka. Na primer; Mojmir bi si v
zdravstvenem domu oblekel belo haljo in bi temu istemu človeku delil neumne nasvete in recepte za zdravo življenje. Ta strokovnjak ekonomije, bi temu zelo verjel in kasneje še svojim prijateljem govoril o tem, kaj mu je zdravnik svetoval. Še bolj pa bi bil zadovoljen, če bi za »Mojmirjeve nasvete v beli
halji« moral tudi plačati. Več kot bi plačal, bolj bi bili nasveti in recepti dobri …
Read the rest of this entry »
BREZ IZGOVORA!!!
Napisal Mojmir
V roke sem dobil knjigo, ki nosi pomenljiv naslov Brez izgovora! Frajer, ki je napisal to knjigo je končal najmočnejše vojaško »izobraževanje« v ZDA.
Dalo mi je misliti. Ta fraza brez izgovara je zelo močna. Vsi vemo, da za vsako stvar, ki jo naredimo ali nočemo narediti dobimo najman tri razloge zakaj je tako. Ni bilo avtobusa, me mama ni zbudila… vsakdanje življenje je polno izgovorov in opravičil.
Samoanaliza: najprej sem si nekaj let govoril, da sem premlad, potem sem si nekaj let govoril, kako mi nekdo zanalašč škoduje, pa da do službe lahko prideš le preko vez, pa kako do sponzorja lahko prideš le preko političnih vez, pa kako je to težko, pa kako je to nemogoče, pa lahko to njemu, ki mu je foter direktor, pa njegov stric je profesor, ja on pa je res imel srečo, ker je podedoval posestvo, njemu ni frke, ker ima dober metabolizem in se ne redi, lahko njemu teč, ki nima kaj delat… Sama opravičila!
sindrom bolhe
Napisal Mojmir
Sedim pred hišo sredi gozda na Pokljuki in opazujem Aiko. Aika je naš pes čuvaj. Je pes z izobrazbo a žal mi od te izobrazbe nimamo nič. Uboga le ko imaš kos mesa v roki.
Hiša je obdana s plotom. Plot je sestavljen iz dveh vej. Tako, da ga z lahkoto preskočiš ali pa švigneš pod njim. Je predvsem ovira kravam, da ne pridejo onečedit dvorišča. Aika sedi pred vrati v polotu in gleda ven. Gleda in posluša gozdne živali. Kdo bi le vedel kaj razmišlja. Vsakič, ko kdo od nas zapusti dvorišče se mu pridruži. A prva stvar, ki jo naredi, ko zapusti dvorišče je to, da opravi malo in/ali veliko potrebo. Ampak Aika, če te tišči na wc, zakaj ne greš sama?
predstavitev knjige Misli o športu
Napisal Mojmir
VDC Koper je izdal knjigo Misli o športu. v knjigi so izjave o športu . izjave so njihovih varovancev in znanih slovenskih športnikov.
ker se vsaka pomembna knjiga predstavi tudi v knjižnici, smo predstavili tudi to. predstavitev je bila med drugim tudi v sklopu predstavitve specialne olimpiade, ki bo junija 2010 v Kopru in okolici.
slučajno tokrat nisem bil najpomembnejši, saj sem bil le privesek dekletom, ki so knjigo uredile, založile in predstavile.
eden izmed komentarjev iz knjige: Kdo je tvoj vzornik v športu? Mojmir Kovač, ker je najboljši judoist v Portorožu. Darja Bagar
Basen o strahu
Napisal Mojmir
Pravijo, da ima strah velike oči, da je okrogel in znotraj prazen.
Prestavi se v to situacijo:
Noč, velika stara hiša, ležiš v postelji in ne moreš spati. V stari hiši je vse polno šumov. Predvsem pa je polna zgodb o ljudeh, ki so v njej živeli in umrli. V glavi imaš tudi slike raznih filmskih grozljivk. Vzdušje je zastrašujoče. Dihaš globoko, skrivaš se pod odejo, srce ti nabija… Kako se počutiš? Na preži si za vsak drugačen šum. Kaj pa tvoje oči, so odprte ali zaprte? Najverjetneje so zaprte, ker te je strah tistega, kar bi se lahko prikazalo.
Tekel sem na Baviseli
Napisal Mojmir
nepregledna množica udeležencev v zelenih majicah
Letos so v Trstu organizirali že 17. Baviselo
To je celotedenska prireditev v samem centru Trsta. Dogaja pa se na kopnem in na morju. Na morju jadrajo in veslajo, na kopnem pa kolesarijo in tečejo na več načinov. Vrhunec je maraton, ko tekači pretečejo 42.195m. A najodmevnejši je netekmovalen tek na 8km od gradu Miramare do trga Unita v centru Trsta. Tega teka in pohoda se udeleži okrog 10.000 ljudi. Lepo je videti vso to gručo ljudi, ki se drenja po glavni cesti. Trieštini so ponosni na svojo Baviselo in svojo udeležbo razumejo tudi kot pomoč in prestiž. Kajti takega teka nima vsak. Ko pridejo v cilj čutijo ponos, da so progo pretekli ali prehodili in ponos, da so sodelovali na Baviseli in s tem svoj kraj nekeko dvignili nad drugimi.
Read the rest of this entry »
KRIMINAL!!!
Napisal Mojmir
… in končno so o nas pisali tudi v največjem slovenskem dnevniku. o nas so pisali v Delovih pismih bralcev.
_______________________________________________________________________________
Dragi gospod Miran, ponavadi na taka in podobna pisma ne odgovarjam. Prvič zato, ker je odgovor brez pomena. Pisec ima svojo predstavo in mu nobena razlaga na tem svetu ne pomaga. Drugič pa zato, ker je neumno in nemogoče reševati nastale napake preko medijev.
Ampak Vi gospod Miran si zaslužite odgovor. Prepričan sem bil, da po vseh neumnostih, ki jih je pisec pisma napisal na dnu ne bo naslova. Čestitam, Vi ste se tudi pod vse te neumnosti podpisal.