«
»


sindrom bolhe

Posted by Mojmir on May 24, 2010

Sedim pred hišo sredi gozda na Pokljuki in opazujem Aiko. Aika je naš pes čuvaj. Je pes z izobrazbo a žal mi od te izobrazbe nimamo nič. Uboga le ko imaš kos mesa v roki.

Hiša je obdana s plotom. Plot je sestavljen iz dveh vej. Tako, da ga z lahkoto preskočiš ali pa švigneš pod njim. Je predvsem ovira kravam, da ne pridejo onečedit  dvorišča. Aika sedi pred vrati v polotu in gleda ven. Gleda in posluša gozdne živali. Kdo bi le vedel kaj razmišlja. Vsakič, ko kdo od nas zapusti dvorišče se mu pridruži. A prva stvar, ki jo naredi, ko zapusti dvorišče je to, da opravi malo in/ali veliko potrebo. Ampak Aika, če te tišči na wc, zakaj ne greš sama?


Isto se dogaja doma. Leži na dvorišču pri odprtiih vratih. A dvorišče zapusti le, ko gre kdo z njo.

Aika ima ovire/ograde v svoji glavi!

Teorijo o tem zakaj je 30 tonski slon zavezan z majhno špago poznate? Ko je slon le majhen slonček ga zavežejo k palici z ogromno, debelo in močno verigo. Ta veriga mu ne pusti, da bi zbežal. On se nauči, da je veriga močnejša od njega in s tem prepričanjem živi do konca svojih dni. Čeprav vsi vemo, da bi slon z rahlo brco, odbrcnil palico, verigo in krotilca levov.

Slon ima ograde v svoji glavi!

Bolhe so živali, ki imajo največji odriv. Glede na proporcijo telesa in dolžino skoka so najboljše v skokih. Njihov skok je kot, da bi ljudje skakali 100 in več metrov. Nekdo je nekoč celo zračunal to dolžino skoka. In kako natreniraš, da bolhe skačejo manj? Zapreš jih v posodo s pokrovom. Tako bolhe skačejo svoje maxi skoke in se z glavami zaletavajo v pokrov. Vsakič, ko skočijo jih zaboli in s časoma skačejo nižje in nižje, da jih ne bi bolelo. Tako smo dobili trenirane bolhe, ki nas nikoli ne zapustijo.

Bolhe imajo ograde v svoji glavi!

Kaj pa jaz, sem boljši kot Aika, slon ali bolha? Mene tudi že celo življenje trenirajo. Boljši izraz bi bil dresirajo.

Pazi počasi, ne tega, ne smeš tako, to je prepovedano, to je nevarno, tega se ne sme, to boli, to ni lepo, kaj bodo rekli drugi…

Drugi v mojo glavo postavljajo ovire za pogum, za ustvarjalnost, za želje, za sanje, za cilje, za obnašanje… Oviro na oviro na oviro! Z leti imaš v glavi samo še prepovedi in ovire.  Z ovirami pridejo strahovi in njihova vsota so neaktivnost, opravičevanja, pasivnost, slaba samopodoba in slaba samozavest. Ko si v takem stanju pa si idealna tarča za arogantne in prepotentne požiralce »majhnih« ljudi.

To da smo omejeni z ovirami za človeštvo ni slabo. Slabo pa je to, da vse te ovire, strahove, prepričanja, navade oz. vse te smeti prenašamo na svoje otroke!

Res boli, ko v svojih otrokih prepoznaš sebe, svoje starše in vse »podedovane« ograde in strahove.

Zato je potrebno, da se tega zaveš in poskušaš ZRUŠITI vse te ovire! Pomagaš si lahko tako, da prebereš kakšno knjigo ali pa da počneš prav obratno od tistega, kar so te učili. To pa ne pomeni, da lahko hodiš po avtocesti…

1 Comment »

lea:

Mojmir,
super zapis! Odlično razmišljanje. Napiši še kaj v našo občo korist. Imaš širok razum, srce in smisel za humor. Piši!

August 3rd, 2010 | 10:37 am
Leave a Reply

Comment