srebrni letalec je brat od morske deklice
Napisal Mojmir
Portoroški turizem brez dodane vrednosti
Napisal Mojmir
Portoroški turizem brez dodane vrednosti
ali
vsaka stvar ima tako vrednost kot ji jo damo!
Ko nek proizvod ali storitev postane masovni produkt, je edini motiv za njegov nakup nizka cena.Tak primer so trgovske verige s svojimi blagovnimi znamkami. Ni več pomembno kaj kupiš, pomembno je le to, da je to, kar kupiš, najceneje v mestu. Da takemu proizvodu ali storitvi lahko dvigneš ceno mu moraš dodati tako imenovano dodano vrednost. Dodati mu moraš edinstvenost!
Hotelirji pravijo, da delajo na svoji dodani vrednosti, a kljub temu se tudi oni razprodajajo( sejem v Kolnu ). Hotelirji zase torej delajo. Kdo pa dela za kraj, za destinacijo v kateri se nahajajo hoteli in hotelirji?
Ali vemo kdo naj bi skrbel za dodano vrednost kraja? Kdo naj bi v kraju skrbel za atrakcije? Kdo je tisti, ki naj bi si v kraju izmišljeval zgodbe, jih spreminjal v atrakcije in jih prodajal kot svetovno čudo?
Atrakcije so potrebne. Potrebne so za polnjenje hotelov in zato, da v kraj privabijo enodnevne goste. Turisti se radi fotografiramo ob atrakcijah (hiše, kipi, rastline, osebe…) ali zahajamo vanje (muzeji, restavracije, cerkve, parki…). Ker v naših krajih primanjkuje atrakcij (ali jih res primankuje, ali jim ne znamo dati vrednosti?) agencije vozijo turiste v Benetke, v Postojnsko jamo, na Bled…
Če prav razumem se TZP in hotelske prodajne službe mučijo, da pripeljejo ljudi sem, agencije jih pa vozijo stran. Da poenostavim: težko prigaran denar od turističnih taks TZP potroši na temu, da pripelje goste v Portorož. In ker gostje v Portorožu nimajo kje potrošiti svojega denarja, ga gredo potrošit v Benetke! Poraba portoroškega gosta naj bi se spustila pod 20€ na dan!!! Istočasno pa ta isti gost za vožnjo v Benetke potroši 100€. Da ne govorimo o denarju, ki ga pusti tam.
V tem krogu je nekaj narobe, ker, če banaliziram, TZP promovira Benetke, Postojnsko jamo, Bled…
Portoroški turizem je pred bankrotom
Napisal Mojmir
Sindikat gostinstva in turizma grozi s stavko, stopnja znanja v turizmu je nizka, leta 2011 sta gostinstvo in turizem na Obalno Kraški regiji ustvarila 26,235 milijonov čiste izgube (višje kot gradbeništvo).Od tega največji delež pripada piranski občini. Hotelirji si želijo tujih lastnikov a jih ni, turistična agencija v centru Portoroža zapira svoja vrata zaradi prenizkega prometa, v Portorožu naj bi bil le en rentabilen hotel… Teorija zarote ali kruta resničnost?
Žalostna resnica
To so ugotovitve okrogle mize o turizmu »Futuristica«, ki se je zgodila na Turistici v Portorožu. Na okrogli mizi so sodelovali najvidnejši predstavniki slovenskega turizma (direktorica STO, predsednik zbornice, predstavnica ministrstva). Poslušala pa jih je smetana portoroškega turizma. Torej ni teorija zarote ampak kruta resničnost. In kako se naši vrli turistični delavci s to kruto realnostjo spopadajo?
- 1. Jočejo, da nimajo denarja za promocijo
- 2. Jočejo, da nimajo denarja za programe
- 3. Jočejo, da nimajo denarja za investicije
- 4. Jočejo zaradi svetovne krize
- 5. Medtem, ko govorijo o butičnem turizmu se razprodajajo avtobusarjem na sejmu v Kolnu
- 6. Se oklepajo svojih stolčkov in upajo na tujega vlagatelja
- 7. Manipulirajo s podatki
Na Futuristici je bilo jasno in glasno povedano, da je v turizmu premalo znanja in da »ne znamo turistom pobrati denarja!«
Kaj se je dogajalo v piranski občini?
Portorož je bil zgrajen kot center masovnega morskega turizma. Pobiral je drobtine z velike mize jugoslovanskega turizma in se napajal iz Casinojeve vreče.