Občinski marketingar
Napisal Mojmir
Čeprav nisem imel nikakršnih pričakovanj so me »nastopajoči« razočarali. Vsi trije, ki so med drugim vidni in vodilni turistični delavci so trdili, da je Piran le eden izmed mnogih na jadranski obali ter da ni nič posebnega.
Pomislite, da bi podobno izjavo dal šef marketinga Coca Cole ali pa šef katerikoli druge resne firme. V desetih sekundah ga ne bi bilo več! Če bi Katanec to mislil za slovensko nogometno ekipo ne bi nikoli šli na svetovno prvenstvo. Kaj takega se ne izjavi nikoli!
To je še en dokaz več, da so naši turistični delavci kar nekaj! Prodajajo hotele ,ne pa kraja, čeprav je kraj (Portorož/Piran) tisti, ki njihovim škatlam- hotelom dviguje ceno. To jim daje prednost npr. pred hoteli iz Izole. Ali pa si mogoče kdo misli, da turisti pridejo v Portorož zaradi boljšega hotela?
S takim pogledom na svet v naš kraj vabijo take goste, ki so primerni za njihove hotele. Neaktivne, zaspane »all inclusive« zaspance, ki v njihovem hotelu počivajo v povprečju 2,7 noči.
Portorož, ujetnik ostarelih playboycev
Napisal Mojmir
Pred leti je potekal projekt, ki se je imenoval »Piran, moje mesto«, v sklopu katerega je bilo tudi srečanje v Tartinijevem gledališču, na katerem so sodelovali »veljaki portoroškega turizma«.
Samo srečanje mi je ostalo v spominu, kot otroški vrtec. Ti mega direktorji so se hvalili, kdo je kaj naredil. Eden je celo izjavil, da je on pripeljal v Portorož kongresni turizem in da so ga drugi kopirali, potem je on pripeljal welness turizem in so ga drugi kopirali in tako v nedeogled. Kot, da mi ne bi vedeli, da je portoroški turizem ena sama fotokopija. No ja, več fotokopij.
nekdo krade
Napisal Mojmir
V nedeljo, 27.3.2011 sem že zgodaj vstal. Na uri je bilo šele 3.20 pa me je že vrglo po konci. Iz postelje sem odpeketal na računalnik. Napisal sem še zadnje papirje za pohod. Se oblekel in nekaj čez četrto odrinil s polnim kangujem. Vanj sem nametal mize, table, železne palce in macolo. Odpravil sem se označit progo po kateri bo čez par ur hodila 1000 glava množica pohodnikov.
Tudi »gasilske mize« sem postavil na progo. Eno izmed njih sem postavil pred tunel na portoroški strani. Pod njo pa sem dal vrečko za smeti polno kozarčkov in drugih vrečk. Ta miza je bila namenjena vinarju.
Ob 9.30 me pokliče človek, ki mu je bila namenjena miza pred tunelom in pravi: »Ej Mojmir, kam si dal mizo zame?« tam pred tunelom sem mu odgovoril. In on je rekel, da je tam ni. Pa sem mu počasi povedal, da pred tunelom na portoroški strani. Tam je miza in pod njo je vrečka s kozarčki. On mi pa pravi, da kozarčke vidi, mize pa ni več!!!???
Halo, nekdo mi je ukradel mizo!!! Ne moreš verjeti! Nek sosed je zjutraj najverjetneje peljal kuža lulat, videl mizo in jo odnesel domov. SVAŠTA!!!
OK, mize ni več, ostale pa so mi klopi. Kaj narediti? Vrgel sem ju v avto in ju odpeljal pred tunel na portoroško stran in ju položil tja, kjer je bila miza. Nanju sem zalepil papir, na katerega sem napisal…poglej si fotko.
