Sv. Jurij je v Piranu pomemben akter. Je zaščitnik mesta in njegov god simbolizira dan, ko so se solinarji odpravili na delo v soline. In ker naj bi Piran zrastel na soli, je ta svetnik za mesto še toliko bolj pomemben.

Piranski župan je oslepel!

Nekaj stoletij kasneje, se je na obali ob morju igral piranski deček. Med igro je zaslišal glas, ki mu je nekaj zašepetal. Okamenel je, ko se je zavedel, da mu govori sam božji glas. Glas vsemogočnega mu je ukazal, naj sporoči podestu (županu), da je piranska cerkev Sv. Jurija potrebna popravila. Če župan ne bo takoj stopil v akcijo, bo oslepel in Piranu se bo zgodila strašna nesreča! Deček je prestrašen takoj stekel v občinsko palačo. Županu je predal obvestilo in ga posvaril o strašni kazni, ki bo doletela njega in Piran. Župan se je dečku le nasmejal, ga odslovil in v trenutku oslepel.

V strahu pred večno slepoto je župan sklical pomembne Pirančane. Naredili so načrt in pričeli z obnove cerkve. V naslednjih letih je zrastla cerkev današnjih razsežnosti. Zgodil se je še en čudež, županu se je povrnil vid.

Domenico Tintoretto je to zgodbo ovekovečil s sliko, ki jo je poimenoval »Marija z otrokom in piranski mestni očetje«. Ni naključje, da ta slika krasi steno v občinski palači. Naslikana naj bi bila pred letom 1578.

Ali lahko Sv. Jurij pomaga piranskemu županu?

Danes živimo v svetu, ko nihče več ne verjame, da bo župan oslepel, če ne bo popravil cerkve. Verjamem pa, da smo včasih »slepi« in ne vidimo ali nočemo opaziti določenih stvari.

Sporočilo slike Domenica Tintoretta (naročili so jo srednejveški Pirančani) bi mogoče lahko razložili tako: »Ko se bo župan (katerikoli) delal slepega, se bo nad Piran in Pirančane zgrnila nesreča.«

Piranski župan ima otvoritveni govor na prireditvi. Pod seboj vidi le peščico ljudi, ki ga posluša. Še več, večino od poslušalcev pozna po imenu. Naslednji dan si ogleda fotografije in ponovno prepozna skoraj vse ljudi s fotografij. In… naslednje leto se slika ponovi… in leto zatem se slika ponovno ponovi. Podobna slika se piranskemu županu ponavlja na skoraj vsaki prireditvi v občini že 6 let zaporedoma.

Verjamem, da župan ne ve, da društva, ki sodelujejo pri organizaciji prireditve, negodujejo in so enotnega mnenja, da je tak »Praznik« brez zveze. Sem pa 100% prepričan, da ima razvit občutek za polno in prazno. Ko na prireditvi, ki mimogrede stane najmanj 20.000€, pod odrom pozna vse poslušalce, najbrž ne verjame, da je trg poln.

Nekaj na splošno

Piranska občina za organizacijo od 5 do 7 prireditev vsako leto porabi veliko težko prisluženega denarja. Po moji oceni je tega denarja med 200 in 300.000€ ali celo več. Kdo bdi nad tem, kako se porabi ta denar? Kdo je odgovoren in komu je odgovoren, če rezultati niso pričakovani? Imajo te prireditve določen cilj in kakšen je njihov izkupiček? Kdo kontrolira rezultate in kdo je tisti, ki ocenjuje uspešnost prireditev? Upam, da kontrolorji in ocenjevalci niso osebe, ki prireditve organizirajo.

Tokrat bom direkten. Po mojem mnenju je piranski župan neposredno odgovoren tudi za to, kakšne prireditve so v piranski občini in koliko ljudi jih obišče. Po moje si piranski župan zatiska oči. Iz zgodbe vemo, da nad Piran prihaja nesreča.

In kje je tu strašna nesreča? Bom še enkrat razložil, če še mogoče kdo ni razumel. Piran izgublja nočitve, izgublja dragocene turiste, izgublja delovna mesta, še kako potrebna ravno v času krize in velike brezposelnosti, izgublja svoj sijaj in svoj čar, ki mu ga prinašajo tudi uspešne in množično obiskane prireditve.

Zakaj ni več princeskinega spusta v Piranu?

Ljudje me na ulici ustavljajo in sprašujejo, zakaj ni več »Spusta princeske« v Piranu. Tukaj podajam odgovor. Spusta princeske v Piranu ni več, zato ker odgovorna uradnica v prireditvi ni prepoznala turistično promocijskega naboja in je prireditvi namenila le 30% z županom dogovorjenega zneska. Tako se je odločila, ker je to njeno mnenje in vsak od nas ima lahko svoje mnenje.

Sam osebno pa ne vidim smisla, da bi društvo volontersko in na svoje stroške promoviralo Piran. Tudi entuziazem potrebuje »gorivo« in če ga ne dobi, umre. Občina ima svoje prioritete in izdatno financira »uspešnice«, kot so Solinarski praznik, Festival Sete Sois Sete Luas, Praznik sladoleda in druge.

Ker slika pove več kot 1000 besed, lahko spodaj vidite koliko obiskovalcev privabijo občinske prireditve in kako je »Spust princeske« napolnil Tartinijev trg. Vtipkajte v google imena zgornjih prireditev in na številu zadetkov si ustvarite lastno mnenje. Princeskin spust ima več zadetkov, kot vse zgornje tri prireditve skupaj…

 A kot rečeno, ko ni rdeče niti, ko ni strategije, ko nihče ne ve, kaj so prioritete in ko nihče nikogar ne povpraša po odgovornosti, lahko vsak uradnik uveljavlja lastno politiko in ribari v kalnem.

Res je, stvar sem vzel zelo osebno. V obnašanju prej omenjene uradnice vidim direkten napad in željo škodovati konkurenčni oz. BOLJŠI prireditvi. Istočasno sta se dogajali dve prireditvi. Ena v Piranu in druga v Portorožu. Ena prireditev je bila v »organizaciji« dotične uradnice (sedaj se dogaja v Piranu) in druga v organizaciji društva. Predvidevam, da je moje videnje pravilno, saj je ostal samo dogodek uradnice, za katerega se porabi veliko »energije« za zelo malo efekta.

Kakorkoli jemljemo stvari, osebno ali objektivno, rezultat je isti. Imam pa občutek, da se je nad Piran strašna nesreča že zgrnila…prvi znaki so že vidni.

Foto:

 

 

 

 

 

Solinarski praznik 2015: http://svetlana5.blogspot.si/2015/04/13-solinarski-praznik.html

 

 

 

 

 

Festival Sete Sois Sete Luas: http://www.mescani-pirana.si/?paged=10

 

 

 

 

 

Spust princeske 2013: arhiv ŠKID