Turistični strateški forum na Bledu
Napisal Mojmir
Bled se je za en dan spremenil v center svetovnega turizma. Na strateškem forumu so se zbrali vsi najpomembnejši »politiki« v svetovnem turizmu. Predsednik svetovne turistične organizacije je predstavil nekaj statistike. Številke v svetovnem turizmu so impresivne. Poslovanje v turizmu vsako leto zraste za 4 – 5%. V leto 2013 je to predstavljalo 46.000.000 turistov v svetu. Turizem zaposluje vsakega enajstega (11) zaposlenega in predstavlja 9% svetovnega BDP-ja, 6% vsega svetovnega izvoza…
Vsi govorniki so velikokrat poudarili pomen sodelovanja in povezovanja, tako na lokalni (politika in gospodarstvo) kot tudi na globalni ravni. Vsi so se strinjali, da je politika (oblast) tista, ki mora pripraviti vzvode, ki bodo turizmu omogočili lažji in boljši razvoj. Predsednik evropskega turizma je predstavil pet najpomembnejših točk za rast turizma. Le-te so:
1. Oblikovanje politik – s katerimi pride do sinergij med politiko in turizmom.
2. Upravljanje – izvajanje institucionalnih ureditev za vzpostavitev sinergij med politiko in turističnim gospodarstvom
3. Komunikacija – usklajevanje in sprejemanje odločitev
4. Zasebni sektor – sodelovanje z zasebnim sektorjem
5. Mednarodno sodelovanje
Zgodila se je okrogla miza o Jernejevem kanalu
Napisal Mojmir
Vse skupaj je izgledalo groteskno! Če ne bi bilo tako prekleto resno, bi se lahko slišanemu nasmejali do solz. Tragikomedija prelaganja odgovornosti se je razvlekla vse do konca. Ogorčeni domačini pa niso slišali ne tolažbe, ne besede upanja.
Iz publike se je slišalo, da že od leta 1974 nihče ne plačuje komunalnega priveza za svojo barko. Če je temu verjeti, že 41 (enainštirideset) let v Jernejevem kanalu vlada kaos. Andreja Humar, ki se s sosedi že skoraj 25 let bori za ureditev razmer v kanalu, je ob slišanem vidno pordela. Na prijazen način je gospodoma iz Uprave za pomorstvo in Ministrstva za okolje in prostor, povedala, da sta nesposobna in da si ne zaslužita svojih plač. Rekla je, da se že desetletja pogovarjajo o »nesrečnem« 75. členu zakona, a nihče tega člena ne spremeni. Nihče ne ve, kje je meja med občinsko in državno zemljo. Zato lahko avtomobili parkirajo vzdolž ceste kljub znakom o prepovedi parkiranja.
Strašna dijaška fešta v Portorožu
Napisal Mojmir
Domačini se zgražajo, gostinci pišejo peticije, mediji in konkurenca se naslajajo.
Glas ulice pravi, naj bi Odločevalci sprejeli isto odločitev kot pred 25 leti. Takrat so ukinili Portoroško noč, danes naj bi ukinili dijaško prireditev. In to naj ne bi bilo vse.
Naj spomnimo. Znana uristična agencija, ki skrbi za dobro voljo dijakov in študentov, vsako leto pripelje več sto dijakov v Portorož. Na plaži jim organizira celodnevni žur. Dijaki si dobro voljo napihujejo z alkoholom. Sonce in vročina pa prispevata še dodaten adrenalin.
Če so naši podatki pravilni, ima dogodek uradni začetek in uradni zaključek. Dijake z avtobusi v Portorož pripeljejo in odpeljejo. Ves nered, ki se je v Portorožu dogajal, se je zgodil po uradnem zaključku dogodka.
Spontano se pojavi vprašanje, kdo naj bi skrbel za dogajanje po prireditvi?
Seveda je najlažja stvar na svetu, prireditev ukiniti in prepovedati vse nadaljnje. Tako bodo imeli Odločevalci manj dela in manj »problemov«. A pomislimo, če bi vsi tako razmišljali, se ne bi dogajalo nič. Na primer koncerta Rolling Stonesov, kjer se zbere 100.000 in več poslušalcev, ne bi nihče organiziral. A vrnimo se v našo majhnost. Na Štajerskem že veliko let ne bi več organizirali gasilskih veselic. Kajti ponarodeli »auf biks – čreva na plot«, žene strah v kosti.
Zato predlagam Odločevalcem, naj raje, kot da dogodke ukinjajo, poskrbijo, da bodo le ti pravilno organizirani. Večje število varnostnikov, več kontejnerjev za smeti, kemičnih wc-jev, kontrola vnosa alkohola in še kakšna malenkost, bi drastično zmanjšala nepredvidljive situacije. In še to – organizator mora poskrbeti za varnost do šeste ure zjutraj.
Pomislite ali logika ukinjanja zdrži. Če bi raketa z ognjemeta padla na čoln, ali bi ukinili še edini dogodek, ki se poleti zgodi v Portorožu?
Ali bi nas moralo skrbeti, zakaj ti podatki nikogar ne skrbijo?
Napisal Mojmir
Kako je možno, da je kljub rekordnim obiskom končni rezultat negativen?
Po vsakih praznikih in po zaključku poletne turistične sezone nam servirajo rekordne podatke o zasedenosti hotelov. Čarovniki statistike nas prepričujejo, kako je vse v najlepšem redu. Potem pa šele 27. maja pride zaključna bilanca, ki nam pokaže, da je turizem v piranski občini že tretje leto zapored v minusu.
Glede na statistiko je s turizmom v piranski občini nekaj narobe. V svetovnem merilu turizem narašča za 4-5% na leto. V zadnjih, kriznih letih, je zrastel za več kot 20%. Turizem narašča in se lepo razvija tudi v okoliških turističnih krajih. Prednjači Ljubljana, ki je s svojim prirastkom 7,71% na nočitve iz leta 2013, v letu 2014 prvič prekoračila 1.000.000 nočitev. Milijon nočitev so Ljubljančani ustvarili kljub temu, da imajo 5000 postelj (14.289 : 9.597) manj kot piranska občina.
Kdo je odgovoren za turizem v piranski občini?
Napisal Mojmir
Piranska občina je najbrž svetovni rekorder po čudežih na kvadratni kilometer. Sv. Jurij je rešil Pirančane pred strašno nevihto in v Strunjanu se je prikazala Marija. Pravijo, da naj bi v Mesečevem zalivu (Nambole) iz morja prihajale morske deklice, da naj bi mesto zrastlo na soli in da je starka prelisičila samega Attilo ali celo Napoleona.
Kdo turistom pripoveduje te in druge zgodbe? Kdo pripoveduje zgodbe o obzidju, o Forma vivi, o nastanku imena Portorose? Kdo je zadolžen za ustvarjanje novih zgodb? Nihče!
Turizem kot osnovna, če ne že edina, »resna« gospodarska panoga v občini, je prepuščen samemu sebi. Najbolj turistična občina v Sloveniji, tako se Občinarji radi pohvalijo, nima ne urada in ne človeka, ki bi skrbel za turizem. To je tako, kot če nogometno moštvo ne bi imelo žoge.
Toastmasters – klub javnih govorcev v Kopru
Napisal Mojmir
Velikokrat se nam zgodi, da poslušamo govorca, ki mu žal ne uspemo slediti. Kljub temu, da se zelo trudimo, ne moremo sprejeti sporočila, ki nam ga želi podati in v mislih odtavamo daleč stran – proč. Ponavadi tak govorec stoji pred nami kot vkopan, gleda v neko nedoločeno točko, se zelo poti, po vratu dobi rdeče izpuščaje, ponavlja besede (bom rekel, ne…) in njegov govor je poln mašil.
Zakaj klub govorcev?
V življenju je veliko priložnosti, ko se lahko v dobri luči predstavimo s kratkim in dobrim govornim nastopom. Poroke, krsti, rojstni dnevi, pogrebi, seminarske naloge, zdravice med družabnimi in poslovnimi večerjami, diplomske naloge, naključni intervjuji in še in še. Tudi enostavna osebna predstavitev je lahko odločujoča za to, ali bomo dobili boljšo službo.
V Lucijskem coworkingu o Oddelku za prireditve in doživetja
Napisal Mojmir
Rdeča nit tematskega večera o razvoju turizma je bil Oddelek za prireditve in doživetja. Mojmir Kovač dolgoletni ustvarjalec drugačnih in dobro obiskanih prireditev, je v Coworkingu predstavil idejo in razložil zakaj bi bilo dobro, če bi piranska občina imela Oddelek za prireiditve in doživetja.
Coworking Lucija je prostor, v katerem se združujejo mladi podjetniki. Tu si izmenjujejo ideje, izkušnje in si tako pomagajo na potovanju v uspešne podjetniške vode. V sklop izmenjav izkušenj sodijo tudi Tematski večeri z izbranimi gosti.
Gost prvega Tematskega večera z naslovom »Prebuditev turističnega kraja Portorož« je bil dolgoletni uspešni organizator prireditev z zgodbo Mojmir Kovač. Rdeča nit tematskega večera o razvoju turizma je bila ideja o Oddelku za prireditve in doživetja.
Mojmir Kovač, dolgoletni ustvarjalec drugačnih in dobro obiskanih prireditev, je v Coworkingu razložil, zakaj bi bilo dobro, da bi piranska občina imela Oddelek za prireditve in doživetja. Svojo idejo je utemeljil s prerezom trenutnega stanja.
Kakšne koristi bomo imeli od partecipatornega proračuna?
Napisal Mojmir
Ali je res, da je demokracija samo to, da lahko vsake štiri leta volimo župana? Naši očetje bi se vprašali, če so se za to borili? Ne, demokracija je tudi to, da lahko sami odločamo, kaj bodo izvoljeni predstavniki ljudstva naredili z našim denarjem, kajne?
1. O katerem denarju je govora?
Občina se financira iz proračuna. Pripravi ga občinska uprava. Sprejmejo ga občinski svetniki. V proračunu je veliko postavk, med njimi je tudi postavka investicije. In v tej postavki se skriva del sredstev o katerih lahko odločamo občani. V piranskem proračunu 2015 je postavka za investicije vrtoglavih 7.000.000 €. Največkrat je tako, da so prioritete občinskih uradnikov drugačne od prebivalcev nekega kraja. Demokratično bi bilo, če bi lahko o 20% tega denarja odločali mi, ki tako ali drugače polnimo proračun.
Participatorni proračun
Napisal Mojmir
Participatorni proračun je sistem razporejanja dela proračunskega denarja tako, da o njegovi porabi soodločajo občanke in občani. Ta sistem odločanja o porabi denarja iz proračuna je v svetu že zelo dobro sprejet. Uporabljajo ga tudi v velemestih kot je New york.
Beseda participacija izhaja iz latinske besede participare = sodelovati, imeti svoj delež, udeleževati se, sodelovati pri procesu odločanja, nagrajevanja, …
Игровые Автоматы 2018
Napisal Mojmir
Игровые Автоматы 2018
Игровые автоматы crazy fruits, играть онлайн азартные игры игровые автоматы онлайн резидент бесплатно автоматы бесплатно.
