Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal ali Istra moja, žalost moja…
Napisal Mojmir
Da bi me vrag zel ku son tel kega pozabet, ki ne bi tel ofendet nubenga se vam upravićim vre u štarti. Tu ni iz cativerije, ma ki ne poznan usega.
Uvod
Zaledje je mrtev kapital turizma v piranski občini! To je zato, ker turistično politiko v občini vodijo ljudje, ki imajo sobe s pogledom na morje.
Dokler ne bo vajeti turizma v svoje roke vzela Občina. Dokler ne bodo gradili turistične ponudbe na kulturi, tradiciji in zgodovini naših krajev. Dokler ne bodo ugotovili, da je prav to naša edinstvenost in zaklad. Do takrat bodo prodajali fotokopirano ponudbo hotelov, ki sloni na sobi s televizijo in zbijanju cen. In do takrat bo turistu čisto vseeno ali je na dopustu v Portorožu ali kje drugje. Do takrat bo odločujoča cena, ne pa ponudba.
Portorož je kraj brez duše (antiluogo), Piran pa brez koncepta in prepoznavne atrakcije. Kaj pa zaledje? Zaledje bi lahko nudilo odlično izhodišče za doživljajski oz. izkustveni turizem s poudarkom na zelenem in na trajnostnem. Kaj sem hotel s tem povedat?
Tisti kup gnoja, ki je pred štalo od Tonića v Padni je tam že sto in več let. V bistvu moti vse, Tonića njegovega soseda in celo vas. Ta kup gnoja zares osrečuje le Tonićevega petelina, ki pa tudi razbija škatole s kikirikanjem že ob 5.30. A za turista iz Dizeldorfa je to dokaz zelenega in trajnostnega turizma in je pripravljen za sobo nad tem kupom gnoja plačati tudi 70€ na noč. Neprecenljivo pa je kikirikanje tečnega petelina. In koliko stvari bo imel za povedat prijateljem, ko se vrne domov v Dizeldorf…
Ljudje nočejo več biti le gledalci, ampak glavni igralci. Hans iz Dizeldorfa bo z veseljem kidal gnoj in hranil kokoši.
Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal!
Od vseh vasi je najbolj razvit Strunjan. V vasi imajo dva hotela, 3 restavracije, gostilno, nekaj postelj in predvsem Praznik kakijev. To je daleč največji dogodek v naši občini, ki pa je žal neizkoriščen oz. ima še velike potenciale. In ker je dobre stvari treba fotokopirati so naredili še Praznik artičok.
Sečovlje, kraj z gasilsko veselico in Solinarsko šagro. Dragonja, s kmečkim turizmom in eno restavracijo. Na hribu pa zares ni ničesar. Naj bi bila le ena gostilna.
Na tem mestu bi rad pohvalil turistična in kulturna društva, ki se v vseh teh vaseh zelo trudijo! Z različnimi prireditvami in dogodki poskušajo animirati domačine in vsaj za kak dan na leto v svoje kraje pripeljati forešte iz mesta.
Nalijmo si čistega vina
Kaj pa si lahko gosti ogledajo, kaj lahko počnejo, kam gredo lahko jest ali lahko kje prespijo v zaledju? Postavil bom najpreprostejše vprašanje. Kako lahko sploh pridejo na hrib? Odgovori so znani in porazni.
Pravijo, da je Padna v zadnjem letu hit. Letos naj bi jo obiskala kar 2000 turistov s križark. Kaj pa če odmislimo turiste s križark, koliko drugih ljudi je prišlo obiskat Padno?
Po resnici povedano na hribu ni ničesar (organiziranega) zaradi česar bi se turistu splačalo narediti tako dolgo pot.
Ne bi rad dajal v nič želje in truda nekaterih. Ampak to, da se organizirata dve šagri in da se prenese E točko iz ene vasi v drugo, ni neki velik dosežek.
In kaj pravi strategija turizma?
Sedaj je prišel trenutek, ko je treba odpreti strategijo turizma v piranski občini in pogledati kaj ona pravi o turizmu v zaledju?
Hiter pregled kazala nam pove, da v kazalu o zaledju ni ne duha ne sluha. Na 138 straneh dolgi strategiji razvoja turizma v občini Piran 2009 – 2015 o razvoju turizma v zaledju ne piše čisto nič!!!
Zakaj je temu tako?
Ker so strategijo pisali hotelirji, ki jim zaledje ne pomeni nič. Veliko pa piše o golfu in o gradnji novih hotelov oz. o novih posteljah, wellnesu in kongresnem turizmu. Le kdo bi vedel zakaj…
Kako so to naredili drugje?
Če se želimo iti turizma v zaledju, moramo najprej narediti seznam vseh atrakcij. Le-te so lahko: cerkve, pokopališča, kmetije, torklje, posamezne hiše, vinske kleti, energetski kraji, osli, boškarini, ljudje, zgodbe o štrigah…). Istrska kultura je drugačna, je unikatna in tujci si jo želijo spoznati. V drugem koraku moramo ugotoviti kaj kdo ponuja in kdo od vaščanov je sedaj takoj pripravljen vlagat v turizem. V tretjem koraku pa moramo začeti voziti turiste v zaledje. Sproti bi bilo potrebno pisati projekte in se z njimi prijaviti na različne domače in evropske razpise. V par letih se zaledje lahko zelo razvije in postane močna dodana vrednosti piranskega turizma.
Ko bo začel veljati slogan »V slogi je moč«, ko bodo hotelirji svojim gostom prodajali izlete v zaledje in bo v zameno zaledje prihajalo v center, si bodo vsi rezali večje kose pogače.
Ampak nekdo mora hotelirjem povedati, da je njihova ponudba brez zaledja osiromašena za en velik in pomemben del kulturne identitete kraja. In prav to je del, ki je edinstven in s katerim se bodo ločili od drugih hotelov, ki se razprodajajo in ponujajo le morje in sonce.
Veliko vasi, krajev in občin po Sloveniji se je že samoorganiziralo in se pričelo tržiti in služiti in ni hudič, da se bo to enkrat zgodilo tudi v piranski občini. Če ne bo naredil ta župan, bo pa naslednji. Vzemite to kot droben nasvet, v prostoru kjer ni nič, že čisto majhna sprememba naredi velik efekt. Zato začnite postavljati turizem v zaledju. S tem boste odprli tudi nova prepotrebna delovna mesta. Vasi se bodo same začele obnavljati, kvaliteta življenja se bo dvignila in marsikdo bo raje ostal doma, kot pa da se odpravi s trebuhom za kruhom.
V razmislek…
Kako je turistična politika kratkovidna se lepo kaže v Prazniku kakijev. Kdo od Občinarjev ali turističnih delavcev sodeluje pri organizaciji največje prireditve v naši občini? Ali je kdo pomisli, da je ta prireditev že prerasla okvire Strunjana in da bi lahko bila donosna za celo občino? Pravijo, da v treh dneh Strunjan obišče okrog 15.000 ljudi, ki kupijo kišto kakijev in gredo domov. Pomislite na slogan V slogi je moč. Treba je pomagati Strunjančanom, da dobijo 30.000 ljudi na svoj Praznik in potem te ljudi razvoziti naokoli po celi občini. Tej masi ljudi, ki že pride k nam je treba ponuditi še nekaj več in jim tako pobrati več denarja. Saj razumete, če vsakemu poberemo samo 1€ več je to 15.000€, če pa nam uspe pobrati 10€ več od vsakega je to že zelo velika številka.
Strategij in turistične politike ne morejo voditi ljudje, ki imajo sobe s pogledom na morje in ki zaledju kažejo hrbet.
Prepoznati moramo našo drugačnost, kot našo edinstvenost in našo moč!
Namesto zaključka en droben predlog.
Občina naj uvede nagrado za naj turistični dogodek leta in za naj turističnega delavca leta. S tem bo dala turizmu pomen in mesto, ki si ga zasluži v najbolj turistični občini v Sloveniji!
Naslednji film Jamesa Bonda bodo snemali v Portorožu!
Napisal Mojmir
V kinodvorane je prišel zadnji film agenta 007. Med končnimi napisi je tudi pisalo, da bodo za naslednji film nekaj kadrov, med drugim, posneli leta 2013 tudi v Portorožu. Na Občini je že zavreščalo in je alarmantno stanje. Pričeli so s pripravami. Popraviti mislijo nekaj objektov, urediti promenado in povečati število vrtnic v gredici sredi ceste. Bond naj bi se z Austinom zapeljal skozi Portorož, zlobec pa naj bi ga poskušal ubiti in v ta namen z raketo iz podmornice razstreliti skladišče soli.
PRITISNI NA POVEZAVO http://youtu.be/DeumyOzKqgI
Butični turizem v kraju kjer ni niti enega butika …
Seveda je to le prvoaprilska šala in se o kakšni taki ideji v našem turizmu nikomur niti sanja ne, kaj šele, da bi o njej razmišljal. Ampak čisto zares, koliko stane ena reklama v filmu o James Bondu? Milijon evrov? Več? Manj? Kdo bi vedel? Mogoče pa je le potrebno koga vprašat? Aja, spet smo tam! Kdo je pa tisti, ki bi lahko poklical agenta 007 koliko stane, da se Portorož pojavi v njegovem filmu? Ali se je kdo kdaj vprašal, koliko stane, da pride neka super svetovna zvezda v Portorož? Po moje ne dosti in vsa publiciteta, ki bi jo s tem dosegli v svetovnih medijih, bi povrnila stroške. Ali ne deluje na takem principu Porto Cervo v Italiji. VIPsi se pridejo kazat, raja pa jih gledat …
Naj se malo vrnem nazaj.
V eni izmed kolumn sem opozoril, da smo brez atrakcij, potem sem opozoril, da je portoroški turizem pred bankrotom, že lani sem občinsko oblast opozoril, da nimajo odgovornega človeka za turizem in čisto na koncu sem se ponujal kot organizator prireditev, ker sem že lani ugotovil, da rabimo občinskega marketingarja.
Zakaj to ponavljam?
Ker sem pred dnevi na internetu odprl strategijo turizma v naši občini od 2009 – 2015 in v poudarjenem modrem kvadratu, ki je čisto na začetku, kjer so ključne ugotovitve stanja prebral naslednje:
1. Neustreznost turistične ponudbe – zaradi pomanjkanja raznovrstnosti in atraktivne ponudbe gostu ne moremo ponuditi polnega in bogatega doživetja. Pomanjkanje na področju prireditev in dogodkov…
2. Potrebno je definirati identiteto piranskega turizma (blagovna znamka Piran/Portorož)…
3. Spremeniti organiziranost upravljanja s turizmom – dopolniti z novimi strokovnimi sodelavci in dodati novih programov…
Seveda tam piše še veliko drugega. Nevede sam že leto in pol pišem blog, kjer povzemam le ugotovitve strategije, ki jo je nekdo naročil in plačal, obesil na net a je ne izvaja. Sedanja garnitura je na položajih že dve leti in v vsem tem času jim ni uspelo treh tajnic nabutat v eno pisarno in na vrata le-te napisati ministrstvo za turizem občine Piran. Ter jim dati nalogo, naj nekaj naredijo.
Meni pa je najhuje to, da mi sedaj lahko očitajo, da nisem izviren, ker kopiram strategijo, ki jo vsi dobro poznajo.
Ali ni zanimivo, da imajo resne turistične destinacije koledar dogodkov izdelan za par let naprej? Pri nas pa še ne vemo, kako bo potekal veseli december. Ali ni zanimivo, da velike turistične destinacije organizirajo velike in odmevne prireditve, pri nas pa organiziramo Solinarski praznik brez obiskovalcev? Ali ni zanimivo, da resne in velike turistične destinacije konstantno uvajajo novosti in si izmišljajo nove in nove atrakcije s katerimi vabijo goste… Kdo ve, mogoče pa so zato VELIKE destinacije …
godci pod Tartinijem
Napisal Mojmir
klikni na spodnjo povezav in počakaj, da se odpre, res se splača ;-)))))
No pa da vidimo, če je res, da se brez vez nikamor ne pride?
Napisal Mojmir
Pravijo, da so največje napake tiste iz katerih se nič ne naučimo. Za vas imam predlog, ki vas bo rešil tega, da se vrtite v krogu in lovite lasten rep.
No pa da vidimo, če je res, da se brez vez nikamor ne pride?
Ali je res, da so veze bolj pomembne kot sposobnosti in znanje?
To kolumno berite kot prodajno pismo. Namreč, sam se z njo prodajam občinski oblasti, hotelirjem in turističnim delavcem piranske občine. Ker se dobre stvari same hvalijo in ker so posebni proizvodi cenjeni, naj se sam pohvalim. Naj vam v naslednjih vrsticah dokažem, da sem dober, da sem poseben in da sem unikaten. To pa so same prodajne prednosti in greh bi bil takega produkta ne vzeti.
Na koncu si me ne boste samo želeli, ampak boste tudi racionalno zaključili, da se me splača imeti in uporabiti.
No, pa začnimo.
Sam sem mnenja, da je prav vsak med vami, mojimi bodočimi delodajalci, prišel na svoje delovno mesto preko veze in s pomočjo prijateljev. Tudi župan, saj če ne bi imel dobrih vez in zvez, ne bi bil izvoljen za župana. In ker sam nimam ne prijateljev, ne vez, ne zvez, se moram nekako drugače potruditi, da me opazite.
Zgodba.
V preteklem tednu sem imel veliko srečo. Sedel sem z občinarji, ki so kritizirali hotelirje in NVO. Sedel sem s hotelirji, ki so kritizirali občinarje in NVO. In sedel sem z NVO, ki so kritizirali tako občinarje, kot hotelirje.
Najverjetneje se boste vprašali kje je tu sreča? Ja, med vsemi sodelujočimi na pogovoru s hotelirji je bil tudi gospod, ki je izjavil: »Ljudje, mi rabimo koordinatorja, ker tega sami ne bomo mogli izpeljati!« Žal, gospod ni ne občinar, ne hotelir in ne predstavnik NVOja.
Kdo greši, tisti, ki krade ali tisti, ki opozori na krajo?
Napisal Mojmir
Nimam odgovorov, opozarjam le na probleme, kar pa odpira le še več vprašanj. Lahko pa postavljam vprašanja, kar bo bralca spodbujalo k razmišljanju.
Kaj mislite, ali je čas za civilno iniciativo »Hočemo nov/star Portorož«? Več o tem v zadnjem odstavku…
Kdo greši, tisti, ki krade ali tisti, ki opozori na krajo?
Batagelj, »lastnik« Postojnske jame, uporablja slogan Uresničujemo sanje. Portoroški turistični veljaki in Občinarji (itak so brez slogana in brez vizije) pa govorijo o butičnem turizmu, medtem ko Portorož vidno propada! Vsi ti gospodje vidijo v krizi opravičilo za slabše rezultate svojega dela, ne pa priložnosti, da bi končno začeli razmišljati o spremembah…NA BOLJE!
Zadnja kolumna je doživela ogromno branost. Prebralo jo je skoraj 10.000 ljudi! Veliko bralcev se je z njeno vsebino strinjalo in me trepljalo po ramenih. Bilo pa je tudi veliko črnogledih komentarjev. Ljudje pravijo, da se na tem področju ne bo nič spremenilo, ker ni človeka, ki bi lahko vpeljal spremembe. Zanimivo je to, da je nekaj ljudi zagovarjalo gostince. To so iste osebe, ki so kritizirale moj način pisanja. Če sem jih prav razumel, so mi hoteli povedati, da so gostinci reveži in da sem jaz preveč kritičen. Slovenska preračunljivost je na delu. Ne greši tisti, ki krade ampak tisti, ki na krajo opozori. Zato pa smo tam kjer smo, kajne?
Ker je v pravljicah resnica, naj tokrat začnem s pravljico.
Moški je prišel v deželo dolgih žlic. Ustavil se je na križišču. Na tabli je pisalo: črna hiša desno, bela hiša levo. Obrnil se je na desno in šel proti črni hiši. Že na ulici proti črni hiši je slišal stokanje in grozeče krike. Prišel je do vrat hiše, jih odprl in zagledal strašen prizor. Ljudje so sedeli za bogato obloženimi mizami. Na rokah so imeli privezane dolge žlice. Z žlicami so zajemali hrano a ker so bile le-te predolge, si hrane niso mogli nesti v usta. Kljub vsemu obilju sov mukah umirali od lakote. Mož se je ustrašil in zbežal. Napotil se je k beli hiši. Na poti proti njej je slišal vesel klepet. Odprl je vrata in presenečeno obstal. V hiši so bili prav tako ljudje z dolgimi žlicami zavezanimi na rokah in mize so bile prav tako bogato obložene. A tukaj ni bilo pritoževanja in stokanja. Tu so se ljudje smejali in pogovarjali. Nihče ni umiral od lakote, kajti hranili so drug drugega.
*pravljica je izposojena iz knjige Jorge Bucay-a
Ne bodimo prebivalci črne hiše!!!
Po portoroških nočeh so se domačini zgražali, hotelirji pritoževali in turisti bežali! Iz najprestižnejšega portoroškega hotela je zbežalo kar nekaj boljših gostov. To ni izposojena pravljica, je žalostna resnica. V hotelu se tolažijo, da je bila sezona dobra in da teh nekaj prehitrih odhodov ni pomembnih. A kako bo to vplivalo na image Portoroža bo pokazal čas.
Tisti čas, ki Portorožu že neusmiljeno kaže zobe. Kraj je zanemarjen. Na ulici je vsako leto manj gostov. Lokali so prazni. Hotelirji se hvalijo z rezultati in se primerjajo z leti, ko je bilo še slabše. Odgovorni se izgovarjajo na svetovno krizo. Izgovarjajo se, ker morajo opravičiti svoj obstoj in vložena sredstva. Karavana pa gre dalje…
Povprečen gost ostane v Portorožu le 2,8 dneva. Zakaj? Zaradi hrupa? Ali ker tu nima kaj početi? Vprašanje vredno milijonov!
S Portoroškimi nočmi sta portoroški turizem in gostinstvo dosegla poden!
Napisal Mojmir
Piranska občinska oblast je popolnoma pogrnila na izpitu iz turizma. Vsaka šagra ali vaška veselica je na višjem nivoju od tega, kar se dogaja v Portorožu!
S Portoroškimi nočmi sta portoroški turizem in gostinstvo dosegla poden!
Po zadnjih dveh člankih me je poklicalo kar nekaj občinskih in turističnih veljakov. Prepričati so me hoteli, da sem v svojih ugotovitvah krivičen. Razlagali so mi, da na področju prireditev v naši občini dela velika ekipa ljudi, ki se trudi, da bi bilo dogajanje zanimivo in privlačno. Ker mi ni vseeno kaj pišem, sem z velikim strahom, da sem ljudi popljuval po nepotrebnem, pričakoval višek turistične sezone, Feragosto in »Portoroške noči«. Tokrat nisem bil presenečen. Zgodilo se je prav tisto, kar sem pričakoval in o čemer govorim že eno leto. Zgodil se je kaos, ki je posledica nesposobnosti občinske oblasti!
Glede na njeno odzivnost pa ni strahu, da se kvaliteta in kvantiteta lahko spustita še nižje. Človek bi se smejal, če ne bi bilo tako žalostno. Ljudje na ulici pa govorijo, da če bi načrtno hoteli tako uničiti Portorož, jim to ne bi uspelo tako dobro.
Težka filozofija!
Govoril sem z nekaterimi hotelirji, ki so mi zagotovili, da hoteli pokajo po šivih.
Če so hoteli polni, zakaj je ulica prazna? Kaj je narobe?
Postavlja se mi težko filozofsko vprašanje, ali si Portorož zasluži take goste, kot jih ima oziroma ali si gosti zaslužijo tak Portorož kot ga ponujamo?
Sam sicer dvomim, da je Portorož tak, kot so njegovi gosti! Če statistike držijo in je več kot 74% tujcev, zakaj potem lokali nabijajo orto balkan glasbo do dveh zjutraj?
Ker se je vedno treba primerjati z boljšimi, naj zastavim tako vprašanje: »Koliko časa bi v Monte Carlu pijana mladina nabijala glasbo, pila in kričala na ulici?« Najverjetneje tam sploh ni pijane mladine, ker je sam kraj tak, da ga »pijana mladina« ne izbere za pivsko destinacijo.
V Portorožu je nekaj narobe! V kraju, ki se prodaja kot butična in zdraviliška destinacija za petične goste, v resnici kraljuje ulica.
To se dogaja lahko samo v kraju, ki ne ve, kaj hoče, ki ne ve, kdo so njegovi gosti. To se lahko dogaja v kraju, ki nima vizije ampak v njemu kraljuje KAOS!
srebrni letalec je brat od morske deklice
Napisal Mojmir
Portoroški turizem brez dodane vrednosti
Napisal Mojmir
Portoroški turizem brez dodane vrednosti
ali
vsaka stvar ima tako vrednost kot ji jo damo!
Ko nek proizvod ali storitev postane masovni produkt, je edini motiv za njegov nakup nizka cena.Tak primer so trgovske verige s svojimi blagovnimi znamkami. Ni več pomembno kaj kupiš, pomembno je le to, da je to, kar kupiš, najceneje v mestu. Da takemu proizvodu ali storitvi lahko dvigneš ceno mu moraš dodati tako imenovano dodano vrednost. Dodati mu moraš edinstvenost!
Hotelirji pravijo, da delajo na svoji dodani vrednosti, a kljub temu se tudi oni razprodajajo( sejem v Kolnu ). Hotelirji zase torej delajo. Kdo pa dela za kraj, za destinacijo v kateri se nahajajo hoteli in hotelirji?
Ali vemo kdo naj bi skrbel za dodano vrednost kraja? Kdo naj bi v kraju skrbel za atrakcije? Kdo je tisti, ki naj bi si v kraju izmišljeval zgodbe, jih spreminjal v atrakcije in jih prodajal kot svetovno čudo?
Atrakcije so potrebne. Potrebne so za polnjenje hotelov in zato, da v kraj privabijo enodnevne goste. Turisti se radi fotografiramo ob atrakcijah (hiše, kipi, rastline, osebe…) ali zahajamo vanje (muzeji, restavracije, cerkve, parki…). Ker v naših krajih primanjkuje atrakcij (ali jih res primankuje, ali jim ne znamo dati vrednosti?) agencije vozijo turiste v Benetke, v Postojnsko jamo, na Bled…
Če prav razumem se TZP in hotelske prodajne službe mučijo, da pripeljejo ljudi sem, agencije jih pa vozijo stran. Da poenostavim: težko prigaran denar od turističnih taks TZP potroši na temu, da pripelje goste v Portorož. In ker gostje v Portorožu nimajo kje potrošiti svojega denarja, ga gredo potrošit v Benetke! Poraba portoroškega gosta naj bi se spustila pod 20€ na dan!!! Istočasno pa ta isti gost za vožnjo v Benetke potroši 100€. Da ne govorimo o denarju, ki ga pusti tam.
V tem krogu je nekaj narobe, ker, če banaliziram, TZP promovira Benetke, Postojnsko jamo, Bled…
Portoroški turizem je pred bankrotom
Napisal Mojmir
Sindikat gostinstva in turizma grozi s stavko, stopnja znanja v turizmu je nizka, leta 2011 sta gostinstvo in turizem na Obalno Kraški regiji ustvarila 26,235 milijonov čiste izgube (višje kot gradbeništvo).Od tega največji delež pripada piranski občini. Hotelirji si želijo tujih lastnikov a jih ni, turistična agencija v centru Portoroža zapira svoja vrata zaradi prenizkega prometa, v Portorožu naj bi bil le en rentabilen hotel… Teorija zarote ali kruta resničnost?
Žalostna resnica
To so ugotovitve okrogle mize o turizmu »Futuristica«, ki se je zgodila na Turistici v Portorožu. Na okrogli mizi so sodelovali najvidnejši predstavniki slovenskega turizma (direktorica STO, predsednik zbornice, predstavnica ministrstva). Poslušala pa jih je smetana portoroškega turizma. Torej ni teorija zarote ampak kruta resničnost. In kako se naši vrli turistični delavci s to kruto realnostjo spopadajo?
- 1. Jočejo, da nimajo denarja za promocijo
- 2. Jočejo, da nimajo denarja za programe
- 3. Jočejo, da nimajo denarja za investicije
- 4. Jočejo zaradi svetovne krize
- 5. Medtem, ko govorijo o butičnem turizmu se razprodajajo avtobusarjem na sejmu v Kolnu
- 6. Se oklepajo svojih stolčkov in upajo na tujega vlagatelja
- 7. Manipulirajo s podatki
Na Futuristici je bilo jasno in glasno povedano, da je v turizmu premalo znanja in da »ne znamo turistom pobrati denarja!«
Kaj se je dogajalo v piranski občini?
Portorož je bil zgrajen kot center masovnega morskega turizma. Pobiral je drobtine z velike mize jugoslovanskega turizma in se napajal iz Casinojeve vreče.
Zunanji fitnes pod Sečo
Napisal Mojmir
tudi Gregor Virant je za Zunanji fitnes pod Sečo
