Piranska občinska oblast je popolnoma pogrnila na izpitu iz turizma. Vsaka šagra ali vaška veselica je na višjem nivoju od tega, kar se dogaja v Portorožu!

 

S Portoroškimi nočmi sta portoroški turizem in gostinstvo dosegla poden!

Po zadnjih dveh člankih me je poklicalo kar nekaj občinskih in turističnih veljakov. Prepričati so me hoteli, da sem v svojih ugotovitvah krivičen. Razlagali so mi, da na področju prireditev v naši občini dela velika ekipa ljudi, ki se trudi, da bi bilo dogajanje zanimivo in privlačno. Ker mi ni vseeno kaj pišem, sem z velikim strahom, da sem ljudi popljuval po nepotrebnem, pričakoval višek turistične sezone, Feragosto in »Portoroške noči«. Tokrat nisem bil presenečen. Zgodilo se je prav tisto, kar sem pričakoval in o čemer govorim že eno leto. Zgodil se je kaos, ki je posledica nesposobnosti občinske oblasti!

Glede na njeno odzivnost pa ni strahu, da se kvaliteta in kvantiteta lahko spustita še nižje. Človek bi se smejal, če ne bi bilo tako žalostno. Ljudje na ulici pa govorijo, da če bi načrtno hoteli tako uničiti Portorož, jim to ne bi uspelo tako dobro.

Težka filozofija!

Govoril sem z nekaterimi hotelirji, ki so mi zagotovili, da hoteli pokajo po šivih.

Če so hoteli polni, zakaj je ulica prazna? Kaj je narobe?

Postavlja se mi težko filozofsko vprašanje, ali si Portorož zasluži take goste, kot jih ima oziroma ali si gosti zaslužijo tak Portorož kot ga ponujamo?  

Sam sicer dvomim, da je Portorož tak, kot so njegovi gosti! Če statistike držijo in je več kot 74% tujcev, zakaj potem lokali nabijajo orto balkan glasbo do dveh zjutraj?

Ker se je vedno treba primerjati z boljšimi, naj zastavim tako vprašanje: »Koliko časa bi v Monte Carlu pijana mladina nabijala glasbo, pila in kričala na ulici?« Najverjetneje tam sploh ni pijane mladine, ker je sam kraj tak, da ga »pijana mladina« ne izbere za pivsko destinacijo.

V Portorožu je nekaj narobe! V kraju, ki se prodaja kot butična in zdraviliška destinacija za petične goste, v resnici kraljuje ulica.

To se dogaja lahko samo v kraju, ki ne ve, kaj hoče, ki ne ve, kdo so njegovi gosti. To se lahko dogaja v kraju, ki nima vizije ampak v njemu kraljuje KAOS!

 

Zdaj pa dovolj!

Prišel je trenutek, ko je potrebno resnici pogledati v oči in direktno povedati. Tista oseba, ki je na Občini odgovorna za področje turizma, je nesposobna in od župana je skrajno neodgovorno, da je ne zamenja. Ups, problem je samo v tem, da se ne ve, kdo je odgovoren za turizem. Zato se ne bo ničesar ukrenilo in žalost gre naprej. Ker občinska oblast nima pojma kaj želi od turizma in nima odgovornega za to področje, je prepustila vodenje turistične politike gostincem in hotelirjem.

 

Strašna napaka je prepustiti vodenje turistične politike gostincu in hotelirju!

Samoupravljanje je propadlo prav zaradi tega, ker je tovarno vodil tisti, ki bi moral skrbeti za dobro kvaliteto vijakov, ki jih je proizvajal.

Kako si lahko občinarji dovolijo, da gostincem prepustijo vodenje prireditve, kot je Portoroška noč? Na kaj gleda pameten gostinec? Gleda le na to, koliko piva bo prodal in posledično zaslužil. Njega ne zanimajo izgled, kvaliteta, promocija, program… gostinci so itak že uzurpirali park (travnik), plažo, pločnik, parkirišče in doživetje! Najbolj žalostno pa je to, da niti piva ne znajo prodajati.

Če ni vizije, če ni vodje, dela vsak zase in vsak po svoje. To pripelje do kaosa. In trenutno je Portorož drugo ime za KAOS! Tokrat bom izpustil svinjske ulice, kupe smeti, razpadajoče pločnike in zapuščene in propadajoče vile, govorim izključno o Portoroški noči.

Naj pojasnim zakaj KAOS.

Portorož sem si ogledal pol ure pred ognjemetom, ko je že vse vrelo od pričakovanja. Ljudi ni bilo veliko, a občutno več, kot prejšne dneve.

In medtem, ko so se obiskovalci sprehajali mimo s stojnicami zakritega botaničnega vrta z vrtnico Portorož, so doživljali glasbeni šok!

Na površini 100m² stojijo štirje lokali (Kapelca, Štrigon, Vasco in Ondina). Tam so trije lokali imeli lasten oder in živo glasbo. Vsak lokal je imel svojo zvrst glasbe, vsak je navijal glasnost, da je preglasil soseda in vsi lokali so bili prazni ali slabo zasedeni. Predstavljajte si, da imate tri otroke, ki vsak v svoji sobi nabija svojo glasbo. Kaj naredite? Kako se počutite?

Pred enim od teh lokalov je bil rock koncert. Halo! Rock koncert je za specifično publiko, posebej ga je treba oglaševati in rokerji ne jedo školjk in ne pijejo šampanjca. Rezultat je lahko le prazen lokal.

Poglavje zase pa je lokal malo bolj zadaj. Lahko bi rekel na balkonu tega 100m² velikega stanovanja, ki je večer prej nabijal orto balkan do dveh zjutraj.

Pri vsem tem pa je zanimivo, da je lokal na koncu te zmede (Stara oljka), ki je bil brez glasbe in v katerem so lahko njegovi gosti uživali v »miru in tišini«, bil poln! Ljudje so sedeli za mizami, jedli in se pogovarjali.

Ali je kateri od teh gostincev, ki je s svojo glasbo animiral cel Portorož pomislil, da vseh gostov Portoroža tak trušč ne zanima? Ali je kateri od gostincev pomislil, kako se počutijo gosti sosednjega lokala, ki je brez glasbe? Ni, ker ga to ne zanima, ker on ne vodi lokalne turistične politike ampak vodi le lasten lokal po svojem metru. In ga zanima edino to, koliko piva bo prodal.

Kako se v ta kontekst nažiganja muzike lahko vključijo stojnice z avtohtonimi proizvodi (olivno olje, lavanda…) najbrž ne ve nihče. So pa bile prav tam, poleg zvočnikov zblaznelih gostincev.

Resnično nobenega koncepta in nobenega  pregleda nad situacijo! Čemu je tako? Ker gostinec vidi samo število piv…  zato on ne sme organizirati prireditve ali še huje voditi lokalno turistično politiko.

Kako je bilo včasih?

Včasih je bil Portorož monden. Imel je ponudbo, ki je privlačila, ker je drugje ni bilo: Casino, diskoteke, terase, nočni bari, polna ulica lepo oblečenih turistov… Danes to ni več ekskluziva. Portorož pa tudi nima več te vsebine.

Včasih se je v Portorožu trlo ljudi, hodili so eden čez drugega. Celo sezono smo  pričakovali Portoroško noč z ognjemetom. Takrat je bil tudi ognjemet nekaj nenavadnega. Ozračje je bilo čarobno. Bilo je nekaj edinstvenega in posebnega. Bilo je kot čakati novo leto.

Včasih smo z ognjemetom in koncerti znanih glasbenikov nagradili in se zahvalili gostom, ker so izbrali naš kraj za preživljanje počitnic.

Danes ni več čarobnosti. Ni ničesar posebnega ali edinstvenega zaradi česar bi nekdo moral obiskati Portorož. Tudi ognjemet in koncerti nimajo več tega pomena.  

Namesto zaključka.

Portoroška noč je le kamenček v mozaiku Portoroškega turizma. Je kamenček v kaotični sliki, ki jo sestavlja veliko akterjev brez vizije in brez vodje. Stvari se delajo samo zato, ker se ponavlja vzorec iz preteklih let. Prireditve se organizirajo samo zato, da se v letno poročilo napiše, da so bile izvedene. Tu vidim direktno povezavo s Solinarskim praznikom.  

Mogoče je čas, da se nad vsem tem zamislimo, usedemo in poskušamo sestaviti tak program, ki si ga gosti, ki so izbrali Portorož kot kraj njihovega letnega dopusta zaslužijo.  Ali pa se prepustimo toku in gostincem dovolimo, da s svojo ponudbo določijo tip gostov, ki bo obiskoval Portorož.

Predvidevam, da je tip gostov, ki si ga želijo gostinci, drugačen od tipa gostov, ki si ga želijo hotelirji. Zaradi tega ne smemo pustiti, da gostinci in hotelirji vodijo turistično politiko kraja!

Majhna modrost

Če imamo krajinski park s solinami in 500 let prikazovanja Marije oz. mini Lourdes ne smemo dovoliti, da poblazneli gostilničar s svojo preglasno glasbo kroji podobo kraja in s tem oblikuje tip gosta, ki ni primeren ostali ponudbi celotne občine!!!

Res je skrajni čas, da nekdo prevzame odgovornost!