Nimam odgovorov, opozarjam le na probleme, kar pa odpira le še več vprašanj. Lahko pa postavljam vprašanja, kar bo bralca spodbujalo k razmišljanju.

Kaj mislite, ali je čas za civilno iniciativo »Hočemo nov/star Portorož«? Več o tem v zadnjem odstavku…

 

Kdo greši, tisti, ki krade ali tisti, ki opozori na krajo?

 

 

Batagelj, »lastnik« Postojnske jame, uporablja slogan Uresničujemo sanje. Portoroški turistični veljaki in Občinarji  (itak so brez slogana in brez vizije) pa govorijo o butičnem turizmu, medtem ko Portorož vidno propada! Vsi ti gospodje vidijo v krizi opravičilo za slabše rezultate svojega dela, ne pa priložnosti, da bi končno začeli razmišljati o spremembah…NA BOLJE!

 

Zadnja kolumna je doživela ogromno branost. Prebralo jo je skoraj 10.000 ljudi! Veliko bralcev se je z njeno vsebino strinjalo in me trepljalo po ramenih. Bilo pa je tudi veliko črnogledih komentarjev. Ljudje pravijo, da se na tem področju ne bo nič spremenilo, ker ni človeka, ki bi lahko vpeljal spremembe. Zanimivo je to, da je nekaj ljudi zagovarjalo gostince. To so iste osebe, ki so kritizirale moj način pisanja. Če sem jih prav razumel, so mi hoteli povedati, da so gostinci reveži in da sem jaz preveč kritičen. Slovenska preračunljivost je na delu. Ne greši tisti, ki krade ampak tisti, ki na krajo opozori. Zato pa smo tam kjer smo, kajne?

 

Ker je v pravljicah resnica, naj tokrat začnem s pravljico.

Moški je prišel v deželo dolgih žlic. Ustavil se je na križišču. Na tabli je pisalo: črna hiša desno, bela hiša levo. Obrnil se je na desno in šel proti črni hiši. Že na ulici proti črni hiši je slišal stokanje in grozeče krike. Prišel je do vrat hiše, jih odprl in zagledal strašen prizor. Ljudje so sedeli za bogato obloženimi mizami. Na rokah so imeli privezane dolge žlice. Z žlicami so zajemali hrano a ker so bile le-te predolge, si hrane niso mogli nesti v usta. Kljub vsemu obilju sov mukah umirali od lakote. Mož se je ustrašil in zbežal. Napotil se je k beli hiši. Na poti proti njej je slišal vesel klepet. Odprl je vrata in presenečeno obstal. V hiši so bili prav tako ljudje z dolgimi žlicami zavezanimi na rokah in mize so bile prav tako bogato obložene. A tukaj ni bilo pritoževanja in stokanja. Tu so se ljudje smejali in pogovarjali. Nihče ni umiral od lakote, kajti hranili so drug drugega.

*pravljica je izposojena iz knjige  Jorge Bucay-a

Ne bodimo prebivalci črne hiše!!!

Po portoroških nočeh so se domačini zgražali, hotelirji pritoževali in  turisti bežali! Iz najprestižnejšega portoroškega hotela je zbežalo kar nekaj boljših gostov. To ni izposojena pravljica, je žalostna resnica. V hotelu se tolažijo, da je bila sezona dobra in da teh nekaj prehitrih odhodov ni pomembnih. A kako bo to vplivalo na image Portoroža bo pokazal čas.

 

Tisti čas, ki Portorožu že neusmiljeno kaže zobe. Kraj je zanemarjen. Na ulici je vsako leto manj gostov. Lokali so prazni. Hotelirji se hvalijo z rezultati in se primerjajo z leti, ko je bilo še slabše.  Odgovorni se izgovarjajo na svetovno krizo. Izgovarjajo se, ker morajo opravičiti svoj obstoj in  vložena sredstva. Karavana pa gre dalje…

Povprečen gost ostane v Portorožu le 2,8 dneva. Zakaj? Zaradi hrupa? Ali ker tu nima kaj početi? Vprašanje vredno milijonov!

 

Kaj pa gostinci?

Gostinci so kaos, ki so ga ustvarjali, opravičevali s tem, da so to želje in potrebe njihovih strank. In da saj je na Ibizi tudi tako. Sam na Ibizi še nisem bil, zato sprašujem: ali je res, da tudi tam lokali tekmujejo med seboj kdo bo imel močnejšo glasbo? Ali res tudi tam ni pravil? V Portorožu namreč ni pravil! Glasna glasba in ulica zasedena s stoli gostincev je le odraz tega, da ni pravil. Z vsemi, s katerimi sem govoril, kako je po svetu, so mi povedali, da se ob določeni uri glasna glasba umakne v neprodušno zaprte prostore.

 

Pri nas pa lastnik lokala na opozorilo, da ima preglasno glasbo odgovori, da ima dovoljenje. Ali res? Gostinec ima dovoljenje, da lahko nabija glasbo ? Ali ima on res dovoljenje in s tem pravico, da zastruplja cel Portorož s premočno glasbo iz svojega lokala? Mislim, da tako dovoljenje ne obstaja. Obstaja pa zakon o JRM in obstaja pravilo, da morajo biti na koncertih prisotne varnostne službe in še kaj. Ker to, kar se dogaja v Portorožu so koncerti, ne pa terasa bandi.

 

Letos se je občina oborožila z radarjem in redarji, ki so kontrolirali neplačnike na parkiriščih. Upam, da se bo kmalu oborožila tudi z merilcem zvočnega onesnaževanja. Ta priročen inštrument uporablja že veliko občin, ki želijo biti gospodar v svoji hiši!

 

Gluhi je prepričan, da so tisti, ki plešejo nori.

Vsak bralec naj se sam opredeli ali je Portorož kot hiša na desni ali kot hiša na levi ulici. Vsak sam naj pri sebi razmisli, kakšen Portorož si želi. Sam sem že večkrat povedal svoje mnenje in ugotovitve. Odgovorni pa so raje kritizirali mene, kot da bi se pogledali v ogledalo. Čas bo prinesel svoje. Ampak ali bo takrat še kaj drobtinic na mizi?

 

Prvo načelo turizma.

Če sem prav razumel je prvo načela turizma tisto, ki pravi, da je uspeh v sinergiji in v sodelovanju vseh subjektov v turistični destinaciji. Itak sem si to načelo zdaj sam izmislil. Pomeni pa nekaj takega: nekdo z atrakcijami v kraj privabi goste, v kraju tem gostom najprej poberejo denar hotelirji, potem gostinci in trgovci in za njimi še vsi po vertikali, do zadnjega uličnega prodajalca školjk. Kajti smisel turizma je v tem, da nekomu pobereš denar, ne pa v tem, da zamoriš domačine in jim prodajaš pravljice kako morajo potrpeti zaradi skupnega dobra.

 

Ali ima tudi ta pravljica srečen konec?

Nekega dne se bodo odgovorni odločili, da bo potrebno ukrepati. Takrat bodo naročili znanstveno študijo. Porabili bodo veliko (našega) denarja, zanj bodo dobili  rezultate in najverjetneje študijo zaprli v predal, ker se bodo vmes zgodile volitve. Zato predlagam bralcu, da v komentarjih osvetli en problem in zanj poda rešitev. Ker res ne vidim razloga, da bi nam Ljubljančani za velik denar dajali iste odgovore, ki jih mi domačini že imamo! Zato udri po muško in ven z rešitvami. HVALA!

 

Če pa bralec meni, da potrebujemo civilno iniciativo »Hočemo nov/star Portorož« je dovolj, da pod tekstom v komentarje zapiše le besedico ZA. Dogovorili se bomo za prvi sestanek, ki bo v oktobru in do novega leta sestavili listo predlogov. Ker mora biti vsem jasno, da lahko gostinec in hotelir bankrotirata in zapustita dejavnost, domačini pa smo tu od zmeraj in bomo tu ostali!