Približuje se 21.12.2012, ki ga že vsi napovedujejo kot sodni dan. Zadnjič sem na FBju postavil vprašanje, kako se vrneš domov po koncu sveta, na katerega mi ni znal nihče odgovoriti. Če pa nam kljub vsemu nekako uspe preživeti ta famozni 21.12., bo par dni kasneje konec leta. Konec leta pa dober gospodar naredi inventuro, kajne?

Moram priznati, da mi je po glavi stalno rojil ta datum. Na kaj me že spominja 21.12.? razmišljal sem in razmišljal in eureka! Pih  21.12. je zimski solisticij in uradni začetek zime in letos bo točno ob 11:11, kakšna igra številk. 21.12.12 ob 11:11… Spet ne bo nič s koncem sveta!

Kakorkoli obrneš bo konec!

O pokojniku pa vse najlepše. Torej, bilo je dobro in plodno leto. Z ekipo smo organizirali vsaj 24 večjih in manjših prireditev, postavili in dogradili smo Zunanji fitnes pod Sečo, pričeli z aktivnostmi za Trim stezo Lucija, napisal sem 12 kolumn za Regionalobala.si (moram se pohvaliti: ena je bila celo najbolj bran prispevek), seveda sem sodeloval še na veliko drugih dogodkih kot statist in prostovoljec. Spet sem začel s treningi juda.

24 prireditev pomeni biti zaseden 24 vikendov v letu. Pomeni tudi veliko fizičnega dela, veliko, zares zelo veliko pisanja, ure in ure telefonskih pogovorov, na tisoče odgovorov po mejlih, veliko neprespanih noči… zato da ti na koncu nekdo reče, kako še nikoli ni videl slabše organizacije, ali da je 5€ startnine kraja, ali pa da te bo tožil, ker si mu poslal meil. Saj razumete, da je za prireditev, ki se dogaja med vikendom treba delati med tednom in včasih tudi veliko tednov pred prireditvijo. Tek Povežimo soline, ki se dogaja marca v sebi skriva 5-6 mesecev dela!

Prinašalci dežja…

Naj grem počasi po koledarju? Niti ni treba. Mogoče bo dovolj, če pogledamo vikende v letu, ko je deževalo. Vsakič ko je deževalo ali celo snežilo, smo imeli prireditev. Februarja smo tek Do konca in nazaj dvakrat premestili zaradi orkanske burje in sibirskega mraza, Tartinijev tek je potekal v popolnem nalivu, Tartinijev poljub je zdržal, a je bil Tartinijev trg v Piranu edini košček na katerem ŠE ni deževalo, Tek s prijateljem je bil moker tek, Božički v Portorožu pa so bili zasneženi in mokri. Prijatelji mi svetujejo, da bi morda morali kaj organizirati tudi julija in avgusta, ko je suša…

Ob naštevanju uspehov leta ne smem pozabiti na tekaške skupine, ki bolj ali manj uspešno živijo. Te so Lucija teče, Izola teče in Postojna teče. Tako skupno teče kar nekaj takih, ki niso nikoli niti pomislili na to, da bodo kdaj aktivni. S tekom in rekreacijo so povezane tudi petkove Iskrice na radiu Capris. Nikoli si nisem mislil, da za dvo minutni prispevek na radiu potrebuješ včasih tudi več ur pisnih priprav, da o vadbi branja niti ne govorim.

Širil se je virus!

Letos se je veliko govorilo o prireditvi Povežimo soline. Na njej se je zbralo preko 3000 udeležencev. Veliko pozornost je povzročila kolumna o portoroški noči, ki je bila celo najbolj bran prispevek vseh časov na Regionalobala.si. Naj ne bom skromen, tudi druge moje kolumne so bile med top 5 tedenske branosti, največkrat pa prav na vrhu.

Dogodek, ki pa je obnorel medijski prostor, je bil Tartinijev poljub. Neverjetno! Seth Godin bi rekel, da se je zgodil virus. In to že drugi to jesen. Prvi je bil kolumna o Portoroški noči. Tam so virus širili ljudje, pri Poljubu pa so virus širili mediji. Res neverjetno, sam sem imel preko 50 javljanj v najrazličnejše radije po Sloveniji, članki so bili v časopisih in na internetu. In kaj se je zgodilo? Dež po celi Sloveniji! Za umret od žalosti! Kljub vsemu so udeleženci poljuba in mediji prišli na svoje. Poročilo s Poljuba je bilo odmevno. 3 TV postaje, 17 časopisnih člankov, prispevkov na netu pa nismo šteli!

Podobno se je dogajalo tudi s Perje bo frlelo – boj s povštri, a kaj, ko so pričele pred tem frleti granitne kocke na slovenskih ulicah. V Portorožu pa je snežilo!

Nisem tak, da samo govorim!

Da nisem samo pisec kolumn in eden tistih, ki samo govorijo in nič ne naredijo, da tudi to mi je bilo večkrat očitano od »šank filozofov«, sem v Piran povabil Jamesa Bonda oz. Daniela Craiga, na odgovor še čakam. Jamesa Bonda sem tudi skoraj pripeljal v Portorož, a je bil pano prevelik za v kombi, tako da je ostal v Planetu Tuš v Kopru. V eni izmed kolumn sem se spraševal, če Portorož potrebuje civilno iniciativo, ker tako ne gre več naprej oz. gre že kar veliko časa nazaj. Pričeli smo se sestajati in skupina »Portorožani za Portorož« je začela z delovanjem. Tudi v zaledju poskušamo na noge postaviti podobno skupino, ki bo skrbela za »turizem v zaledju«, dogovarjamo se tudi o ustanovitvi Združenja portoroških gostincev in trgovcev.

Hit poletja in uspešnica pomladi 2013

In za konec inventure še poslastica. Skupaj s krajani Lucije in Portoroža in ostalimi prijatelji smo postavili Zunanji fitnes pod Sečo. Najverjetneje vsi ne vedo tega, a fitnes je bil pravi HIT POLETJA. Tam se je drenjalo ljudi. Stali so v vrsti, da so se lahko usedli na trenažer. Veliko jih je spremenilo svoje sprehajalne in tekaške poti, da so lahko telovadili pod Sečo. Ampak Lucija pozor! Po novem letu pričnemo z izgradnjo Trim steze Lucija, ki bo v gozdičku nad bencinsko črpalko. Otvoritev bo 6.4.2013

Skrivnost je v čustvih!

Kot vedno ob takih priložnostih sem izpostavil le velike dogodke, ki pa nikoli ne prislikajo vseh tistih radosti in izrazov sreče posameznikov, ki so bili udeleženci teh dogodkov. Vsi ti dogodki pa živijo prav zaradi teh drobnih emocij, ki jih pričarajo udeležencem. Kdo ve, koliko velikih oči občudovanja, nasmehov sreče, ponosnih vzklikov in zaljubljenih obljub, se je letos zgodilo na naših prireditvah. Sam sem jih videl veliko! Zato vem, da smo kljub vsem kritikam in sopihanju, na pravi poti. Kajti kričanje 500 otrok na trgu »jaz sem najboljši«, ali ta isti vzklik iz grla tekačice, ki je prvič pretekla 10 kilometrov, je NEPRECENLJIVO! In prav emocije so tiste, ki te vlečejo naprej, kljub vsem birokratskim vragolijam, finančnim minusom in kritikam »šank filozofov«.

Naj vam izdam, da je koledar prireditev za leto 2013 še bolj natrpan in še bolj zahteven. Ali si kdo želi sodelovati pri organizaciji? Tu sem 041 72 42 62 Mojmir

… in ker najbrž že spet ne bo konca sveta in ker nam ne Bog ne država že spet ne bosta pomagala,  vam želim veliko hrabrosti, odločnosti in akcije v letu 2013, predvsem pa se zavedajte, da ste najboljši oz. najboljša in si ta stavek vsak dan ponavljajte.

Pa še srečno in zdravo 2013!