Besedilo berite počasi in ne vsega naenkrat. Spodnja resnica vam bo najprej vzela sapo, potem pa si boste priznali, da ste to vedeli že veliko časa. Vsi vemo, da ljudje tekmujemo med seboj v tem, kdo je pametnejši, kdo več zna in kdo ima večjo moč nad drugimi. Tako tekmovanje je praviloma škodljivo, saj ne vodi k napredku, ampak k metanju polen pod noge. In na bolj vplivnih mestih kot so taki ljudje, bolj so posledice pogubne za družbo in za ljudi, ki so odvisni od njih.

Sam se sprašujem, ali je Portorož vzrok ali posledica takega delovanja.

Ljudje, ki vodijo turizem, se najverjetneje ne zavedajo, da so od njih odvisna resnična človeška življenja in prihodnost naših otrok. Z vso svojo prevzetnostjo in “poljem popačene stvarnosti”* najverjetneje niso niti opazili, da se je Portorož v 20 letih postaral za 50 let in da njihovi uslužbenci delajo za mizerne plače.

Že takoj tukaj vas prosim, da to kolumno delite naprej. Pošljite jo prijateljem, naj tudi oni spoznajo resnico.

Dajmo začeti!

Ali ste kaj razmišljali o vprašanjih, ki sem vam jih postavil v zadnji kolumni? Vprašanji sta bili dve:

1. Ali bi hotel z imenom Palace enako uspešno posloval, če bi bil postavljen v Portorožu ali v Ankaranu?

2. Kdo vodi portoroški oziroma turizem v piranski občini? Ali je to Ljubo Bertok ali Jadran Furlanič ali Lada Tancer ali Marko Česnik ali župan g. Bossman ali kdo povsem tretji?

Na prvo vprašanje je odgovor enostaven. Enak hotel v Ankaranu ne bi posloval enako dobro kot posluje v Portorožu. To dejstvo nam pove, da ni pomemben hotel, ampak kraj, Portorož, ali, če želite, destinacija. Počasi pa ta destinacija postaja problem, ker slika Portoroža bledi. Portorož je vse  bolj podoben zanemarjeni stari dami noči, ki potrebuje par močnih plastičnih operacij in veliko, veliko šminke.

Naj pomirim Ankarančane. Če bi si vodilni v hotelih izmenjali mesta, bi šli Portorožani v Ankaran in Ankarančani prišli v Portorož. Sam sem prepričanja, da bi se s to menjavo število nočitev v Portorožu dvignilo. Kajti v Ankaranu se morajo veliko bolj truditi, da privabijo goste saj destinacija zaenkrat ni tako atraktivna.

Serviserji turizma oziroma prodajalci uslug (v našem primeru so to hotelirji) so v Portorožu padli na izpitu iz vizionarstva. Želijo biti glavni igralci, a ne vidijo dlje od sobe s pogledom na morje. Želijo krojiti usodo kraja in ljudi, a ne vidijo dlje od ploščic v wc-ju hotelske sobe. Sprašujem vas, kaj ste v zadnjih 20 letih naredili za kraj? Ali ste vsaj poskušali birokrate na občini podučiti, da taka turistična politika vodi v pogubo? Najverjetneje niste, ker tudi sami ne vidite dlje od zidanja novih hotelov. Dokument “Strategija turizma v piranski občini” je polna vašega “vizionarstva”. Namesto, da bi dajala prednost vsebini ponudbe destinacije, daje prednost povečanju števila sob in prenočišč. Torej ne kvaliteti ampak kvantiteti. Dokler ne bo v destinaciji kvalitete, bodo vaši hoteli še vedno napol prazni. Zakaj bi torej gradili nove?

Neupoštevanje spreminjanja narave je tako nesmiselno kot je nesmiselno na dirki Formule 1 izdajati kazni za prekoračitev hitrosti**

Vedno zmaga ali izgubi ekipa in ekipa je močna, kolikor je močan njen najšibkejši člen. A v sistemu, kjer odleti le vodja (župan), njegovim bojevnikom (uradnikom vseh vrst) ni treba dati vsega od sebe … ker se ne bojijo za svoj odstrel. V našem primeru sam vodja nima moči, da bi zamenjal šibke člene in naredil ekipo zmagovalno. Namesto, da bi si vodja sam ustvaril ekipo, jo podeduje … in čez čas ekipa spremeni vodjo.

Žalostno je to, kar bom sedaj povedal. Res je žalostno! Resnični “vodja” turizma v piranski občini so stara prijateljstva, zamere, “prepucavanja”, kdo je pomembnejši, poslovni stiki med prijatelji, nesposobnost, avtocenzura tistih, ki bi morali ustvarjati in nevizionarstvo. V resnici vodijo politiko turizma tisti, ki se jih ne vidi in preko svojih kupljenih prijateljev odločajo, kdo bo in kje bo, ne pa zakaj bo in kako narediti stvari še bolje.

In zakaj je to tako?

Samo če napadaš, lahko daš gol. Preveč imamo kompleksov in premalo drznih vizij. Sprijaznjeni smo z malimi dejanji, ker je naša miselnost omejena, tako kot je omejen naš prostor na zemljevidu. Morali bi bolj napadati in si priboriti novih pozicij, ne pa, da stalno branimo nekoč priborjene pozicije. Boriti se moramo za odličnost, za edinstvenost, zato, da vsem pokažemo našo posebnost. **

Zgornji odstavek mi je preveč všeč, da bi ga ne uvrstil v to kolumno. Že pred časom sem napisal, da so hotelirji jezni na Občino in da je Občina jezna na hotelirje.

GOSPODJE ALI MISLITE, DA NI ŽE ČAS, DA SE USEDETE IN ZMENITE?

Ko se fantki dajejo, kdo ima daljšega, se lahko prevrne tovornjak, a oni tega sploh ne bodo opazili. In prav to se dogaja v naši občini. Odgovorni se dajejo, kdo je pomembnejši, turisti pa se vozijo mimo Portoroža na Hrvaško. Pravijo, da bo še slabše.

A to sploh ni važno, samo, da sem jaz glavni, pa čeprav na pogorišču. Kaj ni smešno, da stvar, ki se jo lahko uredi v 10 minutah in potrdi s stiskom rok, ti tako imenovani odgovorni vlečejo leta in leta?

Še ena stvar se mi zdi tu pomembna. V zadnjih 12 letih so se zamenjali trije župani, na drugi strani pa so akterji več ali manj isti. Res je tudi, da se je vmes zgodil več stomilijonski minus na strani hotelirjev. Zakaj torej poteka tak neusmiljen boj me tema dvema poloma, ki bi MORALA sodelovati zaradi sebe in zaradi kraja, ki obem omogoča, da sploh lahko obstajajo? Se še spomnite primerjave med hotelom v Ankaranu in Portorožu?

Seveda je v igri razdeljevanje denarja!

Hotelirji so prepričani, da turistična taksa (1,01 € od nočitve) pripada njim. Občinarji so prepričani, da ta denar pripada njim in da je turizem tudi kanalizacija, ne le nasmejana receptorka.

1. Hotelirjem je treba povedati, da je teh 1,01 € davek na smeti, ki jih povzroča turizmom v kraju in to ni njihov denar ampak naš, od OBČANOV, ker jih moramo prenašati! Že v prvem stavku smo ugotovili, da je destinacija bolj pomembna kot hotel!

2. Občina pa bi lahko do zadnjega centa povedala, kam gre denar od turistične takse. Najverjetneje ste že vsi plačali kazen zaradi neplačanja parkirnine. Teh 80 € globe in stroškov postopka, kam gre? Če bi ta denar šel za popravilo cest, bi z veseljem vsako leto doniral še 20 €. A kaj, ko gre ta denar v skupno vrečo brez dna bolj ali manj nasedlih projektov.

3. Gospodje (menim, da žensk ni zraven, ker če bi bile, bi se že dogovorili), nekoč ste se že dogovorili. Ta dogovor velja še danes, kljub temu, da vsi veste, da ni dober in da se večino denarja vrže stran. Bom karikiral, da boste lažje razumeli. Medtem, ko se vi prepirate in dajate, kdo je močnejši, se denar izgublja in ne gre ne v hotele ne v občino ampak samo v kanalizacijo oziroma podzemlje.

4. Ajnštajn (Einstein) je rekel, da bolj kot si pameten, bolj ti raste ego in ego je največja nevarnost za razvoj. Zato vam ponujam formulo po zdravi kmečki pameti. Dogovorite se, da se bo vsa turistična taksa v naslednjih štirih (4) letih stekala v skupno blagajno in jo boste delili po ključu: 30 % promocija OBČINE (ne hotelov), 30 % prireditve, 30 % šminka Portoroža in 10 % si boste razdelili med sabo kot nagrado za dobre rezultate poslovanja.

Vsi vemo, da je edina stalnica sprememba! Zakaj se potem nekateri oklepajo ustaljenih in preživetih vzorcev?

Dragi moji, resnično ste smešni! V kraju s štirimi hišami in cerkvijo se 3 ali 4 tipi ne morete zmeniti, da bi SODELOVALI. Ja, da bi sodelovali in zaslužili še več. V bistvu vsi skupaj ne veste, da vas je povozil čas in da s takim načinom dela blatite svoje lastno ime. Kaj ti pomaga, če si strašen dinozaver Rex, če pa so ti miši pojedle rep in ti tega niti opazil nisi?

Nič ni tako nekoristno kot to, da delaš dobro stvari, ki jih nihče ne potrebuje! Še slabše pa je, da stalno delaš isto in pričakuješ boljše rezultate. Pravijo, da pametni gozdar za vsako drevo, ki ga požaga, vsadi štiri nova. Vi, strokovnjaki, pa Portorož samo izsesavate in se čudite, da k nam prihajajo “market turisti”.

Kjer je dosti šefov in uradov, se denar drobi, nihče ni zares za nič odgovoren, vse je mlačno, drug na drugega se izgovarjajo in prenašajo odgovornost, drug drugega obtožujejo in posel stagnira. Hvalijo se z malenkostmi, velike nagrade pa pobirajo konkurenti.

Ugibam

Občina: bližajo se volitve, zmanjkuje časa in nihče si ne bo upal spreminjati trenutne organiziranosti in organizacije ter statusa quo, ki mogoče lahko prinese volilne glasove. Uradniki pa itak imajo že preveč dela, da bi se ubadali s tako “nepomembnimi” stvarmi. Torej je od tam skoraj nemogoče pričakovati kakšen pameten predlog.

Turizem: prijateljsko-poslovne naveze in prevelik ego nekako ne dovoljujejo, da bi se “ponižali” in ponudili ali pristali na pameten dogovor.

V vmesnem času pa gostinci uspešno spreminjajo tip portoroškega gosta. Balkan partiji so zakon. To pravijo tudi Italijani in Nemci … mogoče jih je zato manj?

Motivacijski nagovor najpomebnejšim  gospodom.

Gospodje, vsi ste pametni in izkušeni poslovneži. Vsem vam je jasno, da je bolje denar služiti, kot pa ga “dobro” trošiti. Vsi veste, da se boste prej ali slej morali dogovoriti, ker če se ne, se bodo dogovorili tisti, ki bodo prišli za vami. Že maršal je rekel, da nihče ni nezamenljiv. Bodite VI tisti, ki bodo spremenili na boljše turizem, bodite VI tisti, ki jih bo zgodovina hvalila. Ne dovolite si, da bodo zaradi nekega ponosa in podobnih nebuloz (zaradi katerih so se že izgubljale vojne), ljudje, ko boste odšli (prej ali slej vsak odide), kazali s pestjo na vas.

Vsi vemo, da lahko na hitro organizirate sestanek, na katerem se boste dogovorili, do kdaj boste naredili spremembe. Vaši vojaki pa bodo delali dan in noč, da bodo prišli do pametnih rešitev.

Alora?

Še moj prispevek k zgodovini norosti:

Tudi sam bi rad bil pameten in nekoč rekel, to sem pa jaz predlagal. Moji trije predlogi za povečati število cekinov v turistični blagajni:

1. Eko taksa za avtobuse, ki vstopajo v Piran, podaljšati čas obiska Pirana.

2. Turistična agencija v Benetkah, ki bo v Piran vozila goste iz Benetk, tako kot sedaj agencije vozijo naše turiste v Benetke.

3. Ustanoviti “organ” za organizacijo prireditev.

Za konec in nadaljevanje začetka …

Ti ljudje, ki se imajo trenutno za vodilne in vodilne na področju turizma, se ne zavedajo, da je Piran tukaj stal že pred njimi in bo stal tudi, ko njih ne bo več. So le potniki v času, ki imajo možnost, da nekaj naredijo za kraj. Ne razumejo, da se je začel čas že pred njimi in da se bo nadaljeval tudi po njihovem bivanju tu. In prav zaradi njihovega nerazumevanja časa in prostora delujejo po principu tukaj in zdaj. Zaradi tega ne jemljejo dobrega iz preteklosti in ga ne nadgrajujejo, da bo dobro za prihodnost. Vse se konča s tremi besedami, tukaj, zdaj in jaz! Vsak zase mora vedeti, kdaj je prišla njegova končna postaja … Pravijo, da če vemo, kje smo bili, nam pomaga, da vemo, kam želimo! Ti, ki se tega ne zavedajo, z leti postajajo del problema, ne pa del rešitve.

Pravijo, da je že vse odkrito in da je le potrebno poiskati stvar, ki jo potrebuješ ter jo prilagoditi svojim razmeram in potrebam. Predvsem pa moraš ljudi prepričati, zakaj si ti rešitev in kako jim boš omogočil boljše življenje.

Dragi moji hotelirji, tisti milijon od turistične takse vašim podjetjem enostavno ne pomeni nič. Je le kaplja v morju dolgov, ki bi si ga razdelile banke oziroma bi se tudi pri vas izgubil v vreči brez dna nasedlih projektov. Naredite končno nekaj pametnega in pričnite sodelovati. Naredite Portorož najprivlačnejši kraj na svetu in zaslužite veliko milijonov.

Najprej moraš sam zase vedeti, kdo si, šele potem to lahko razložiš drugim!

* knjiga: Steve Jobs – biografija največjega računalniškega vizionarja

** knjiga: Metoda Josepa Guardioli – zakaj vodje z zdravim razumom dosegajo izjemne rezultate