Ime proizvoda, naslov besedila, slogan in privla\u010dna zgodba so stebri dobrega marketinga. Podjetja so pripravljena pla\u010dati ogromne denarje za\u00a0 potencialne zmagovalne besede!<\/p>\n
Zgodba o najpomembnej\u0161emu imenu.<\/strong><\/p>\n<\/div>\n Neko\u010d je v prekomorski de\u017eeli \u017eivel kralj, ki je imel tri h\u010dere. Vse so bile krasotice, zato snubcev ni manjkalo. Najstarej\u0161o in najmlaj\u0161o je kralj za dobro doto oddal. Srednja h\u010derka pa je ostala doma. Bila je najlep\u0161a in najpametnej\u0161a med sestrami, a je bila, \u017eal, slepa. Princi iz sosednjih de\u017eel niso bili ni\u010d kaj navdu\u0161eni nad slepo \u017eeno. Kljub kraljevemu velikemu trudu in bogati doti, princeske nih\u010de ni \u017eelel za \u017eeno. Kralj je obupoval. Oglasil se je sivolasi modrec z dolgo rumeno brado in kralju svetoval, naj pripravi javni razpis in snubcem ponudi, da sami povedo, kaj si \u017eelijo za doto. Kljub velikemu pompu in glasnim govoricam se je na razpis prijavil le ubogi kmeti\u010d. Ves prepla\u0161en je stopil pred kralja in s treso\u010dim glasom povedal svojo \u017eeljo. Kralj se je strinjal. Kmeti\u010du in h\u010deri je dal \u010doln. Naslednji dan so z najmogo\u010dnej\u0161o bojno ladjo v kraljestvu \u010doln odvlekli na sredo zaliva. Z ladje je kraljica v morje vrgla vrtnico in odisejada se je pri\u010dela. Dogovor med kraljem in kmeti\u010dem je bil, da obalo na kateri vrtnica pristane, kralj podari h\u010derki kot doto za nov za\u010detek.<\/p>\n \u010coln je za vrtnico plul sedem dolgih dni in devet no\u010di. Osmi dan je zaplula v zaliv in pristala na pe\u0161\u010deni obali. Kmeti\u010d je od navdu\u0161enja sko\u010dil na kopno, pokleknil, poljubil zemljo in rekel, naj se ta kraj upanja in novega za\u010detka imenuje Port of roses (bil je namre\u010d iz angle\u0161ko govore\u010dega podro\u010dja). Kmeti\u010d in kralji\u010dna sta imela veliko otrok. Vsi so bili lepi, pametni in pridni, a \u017eal so bili po mami, slepi. In \u0161e danes rod kmeti\u010da in princeske iz daljne prekomorske de\u017eele uspeva v kraju, ki nosi ime Portoro\u017e.<\/p>\n Ime kraja, v katerem \u017eivimo je zmagovalna kombinacija. Lepo gre v uho in v vseh jezikih sveta pomeni isto. Ro\u017ee so lepe, di\u0161e\u010de in simbolizirajo ljubezen, mir, svobodo in pti\u010dke in \u010debelice. In pristani\u0161\u010de ro\u017e oz. vrtnic je lahko nekaj najlep\u0161ega.<\/p>\n<\/div>\n V Mozirskem gaju se hvalijo, da imajo 1.000.000 tulipanov<\/strong>, v Vol\u010djem potoku so poleg tulipanov postavili \u0161e nizozemsko vas. Parki in vrtovi pokajo po \u0161ivih od razli\u010dnih barv cvetja, vonjav in obiskovalcev. Ob tej informaciji \u010dlovek pomisli: “Kaj vse se \u0161ele dogaja v Portoro\u017eu, v pristani\u0161\u010du vrtnic?”<\/em> Fantazija mi \u017ee deluje\u00a0\u2212 pomoli in barke, polni cvetja, vrtovi in parki v najrazli\u010dnej\u0161ih barvnih odtenkih, ljudje, ki sedijo na travi v senci mogo\u010dnih dreves. V “gazebotih” sredi parka igra romanti\u010dna glasba, pti\u010dki \u017evrgolijo in skozi kraj se razlega veselo vre\u0161\u010danje otrok, ki se podijo za vevericami. Vodometi in kipi poudarjajo okus doma\u010dinov in s svojo mogo\u010dnostjo in lepoto vabijo turiste.<\/p>\n In kako je zares v Portoro\u017eu,\u00a0 pristani\u0161\u010du vrtnic?<\/strong><\/p>\n Ni\u010d, v Portoro\u017eu se ne dogaja ni\u010d! Kako je mo\u017eno, da se v kraju s tako cveto\u010dim in marketin\u0161ko dodelanim imenom ne dogaja ni\u010d? Kako je mogo\u010de, da parki niso polni cvetja? Zakaj cvetje ni tr\u017ena ni\u0161a? Zakaj ljudje ne posedajo v travi?<\/p>\n Ne smem biti krivi\u010den. Kraj ima veliko zelenih povr\u0161in, veliko parkov in tudi sredina \u0161tiripasovnice je lepo urejena. Za vse to zelenje skrbi ekipa marljivih vrtnarjev. A \u017eal so parki zanemarjeni! Skoznje sem se sprehodil na prazni\u010dni prvi maj. Vidi se, da nekdo skrbi zanje, a vidi se tudi, da \u017eal za to nima veliko \u010dasa. Vsi so bili strojno poko\u0161eni. Kljub temu pa trava in plevel silita v gredice s cvetjem; palme in druga drevesa nimajo urejenih kro\u0161enj, v grmi\u010devju je veliko smeti… Park Rastelli pa je prava sramota. Park, v katerem se nahaja najdebelej\u0161i vednozeleni hrast v Sloveniji, je POPOLNOMA zanemarjen. Trava prera\u0161\u010da vse s peskom utrjene potke, smeti in suhih vej je na pretek, vhod v park je neugleden\u00a0\u2212 kar po shojeni potki ali preko razbitih stopnic. V parku je tudi star bazen\/ribnik, katerega stene so prekrite z grafiti in njegova notranjost je polna smeti. Mogo\u010de to ni samo grdo videti, mogo\u010de je tudi nevarno. A dokler nih\u010de ne to\u017ei ob\u010dine … Ne vem, \u010digav je park, je pa jasno, da je \u00bbna\u0161\u00ab in je pokazatelj stanja Portoro\u017ea \u2013 zanemarjenega kraja.<\/p>\n Zakaj v Portoro\u017eu ni 1.000.000 vrtnic?<\/strong><\/p>\n<\/div>\n Kraj, ki nosi tako pomenljivo ime, bi moral imeti prese\u017eke cvetja! V resnici pa je zanemarjen in brez idej. Sam menim, da je milijon tulipanov oz. vrtnic veliko bolj poceni in privla\u010dnej\u0161ih kot prenovljen mandra\u010d in lahko v kraj pripelje veliko ve\u010d turistov. Je pa tudi res, da se da z betonom zaslu\u017eiti veliko ve\u010d kot s sadikami vrtnic. Vendar pa ro\u017ee na fotografijah in razglednicah izgledajo veliko lep\u0161e kot beton. Z ro\u017eami se lahko tudi marsikaj po\u010dne, na primer: lahko se jo podari prav vsaki turistki, ko pride v Portoro\u017e oz. ko gre iz Portoro\u017ea. Dekleta obo\u017eujejo cvetje in se rade bahajo s tem, da so dobile ro\u017eico v dar.<\/p>\n Predlog za akcijo<\/strong><\/p>\n Sam dnevno sre\u010dujem ekipo vrtnarjev. Predvidevam, da jih je premalo in da razpolagajo s premalo sredstvi. Zato predlagam, da Portoro\u017eani “zasedemo” vsaj en park in ga “oblikujemo” po lastnih \u017eeljah. Najprej ga o\u010distimo smeti, populimo plevel iz gredic, pore\u017eemo suhe veje s palm in drugih dreves ter zasadimo veliko ro\u017e. Mogo\u010de bi lahko vsaka ulica prispevala za eno gredico ro\u017e ali pa le idejo za kak\u0161en napis iz ro\u017e ali pa zakaj ne, za vodomet. Tako bo “na\u0161 park” prijeten kraj za dru\u017eenje, za krajevne veselice in druge dru\u017eabne dogodke, kot so obletnice, rojstni dnevi ali pa le za dopoldansko kramljanje upokojencev v senci dreves ob di\u0161e\u010dem grmu cvetic. A ne bi bilo lepo nedeljskega dopoldneva pre\u017eiveti v parku s prijatelji? V parku, v katerem bo prijetno doma\u010dinom, bo najverjetneje prijetno tudi turistom. Portoro\u017e si moramo spet prisvojiti! Saj se v bistvu med seboj slabo poznamo in bolj ali manj v njem le spimo. Kraj ustvarjajo ljudje, doma\u010dini, ne pa hoteli s turisti.<\/p>\n<\/div>\n Zaklju\u010dek<\/strong><\/p>\n<\/div>\n \u017dal \u017ee kar nekaj let ugotavljam, da je Portoro\u017e zanemarjen oz. dotrajan in da ga vodijo ljudje brez idej in brez volje in \u017eelje, da bi kaj spremenili na bolje. Zakaj pa bi sploh kaj spreminjali, saj je bil Portoro\u017e za praznike poln, z ali brez urejenih parkov.<\/p>\n<\/div>\n Medvedi se spomladi zbudijo iz zimskega spanja, kdaj se bodo zbudili gospodarji Portoro\u017ea?<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Ime proizvoda, naslov besedila, slogan in privla\u010dna zgodba so stebri dobrega marketinga. Podjetja so pripravljena pla\u010dati ogromne denarje za\u00a0 potencialne zmagovalne besede! Zgodba o najpomembnej\u0161emu imenu. Neko\u010d je v prekomorski de\u017eeli \u017eivel kralj, ki je imel tri h\u010dere. Vse so bile krasotice, zato snubcev ni manjkalo. Najstarej\u0161o in najmlaj\u0161o je kralj za dobro doto oddal. […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[12],"tags":[26,15,18,28,19,17,13,14,25,80,27,29],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/mojmirkovac.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1393"}],"collection":[{"href":"https:\/\/mojmirkovac.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/mojmirkovac.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/mojmirkovac.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/mojmirkovac.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1393"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/mojmirkovac.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1393\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1395,"href":"https:\/\/mojmirkovac.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1393\/revisions\/1395"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/mojmirkovac.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1393"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/mojmirkovac.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1393"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/mojmirkovac.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1393"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}