V\u010dasih se mi zdi, da smo mi, ki \u017eivimo tukaj, kot pti\u010dki brez gnezd. V bistvu smo tudi mi kot 2. ali 3. generacija priseljencev iz Juge, ki \u017eivijo tukaj. So nek nov narod, ki ne more biti tisto, kar si \u017eeli. \u017dal smo tudi mi, prav tako kot oni, brez identitete in brez tradicije. \u017divimo v nekem kr\u010du “tujega no\u010demo, svojega ne damo”. Ne vpra\u0161amo pa se, kaj je na\u0161e, kajti sem nas je natresel veter iz vseh koncev in krajev.<\/p>\n
Zakaj tak uvod?<\/strong><\/p>\n 26. 1. 1283 je Piran podpisal “pristopno izjavo” k Bene\u0161ki republiki. Ta dogodek izpred 730 let je zelo vplival na razvoj mesta. Mogo\u010de je prav, da na tem mestu povem, da je bil v tistem \u010dasu Piran najve\u010dje in najpomembnej\u0161e mesto v tem delu Istre. Koper je bil vas \u2026<\/p>\n <\/p>\n 730 let takega sporazuma naj bi bila pomembna obletnica. In kako so ga po\u010dastili v piranski ob\u010dini? Skoraj tako kot 720., 710., 700., \u2026 obletnico. Nih\u010de se ni niti spomnil oz. prepri\u010dan sem, da ve\u010dina veljakov sploh ne ve, da je Piran kdaj bil pod Benetkami. Pred 10 leti sem predlagal, da bi temu datumu posvetili ve\u010djo pozornost, se pobratili z Benetkami in vzpostavili bolj bogato sodelovanje na \u0161portnem in kulturnem podro\u010dju. Trenutno sodelujemo samo na podro\u010dju turizma. V Benetke vozimo na\u0161e turiste \u2026 Takrat sem dobil odgovor, ki me je posedel. Bil je nekaj takega, pa ja ne bomo slavili dneva, ko so nas okupirali.<\/p>\n Da nimamo pojma o zgodovini teh krajev (ne morem re\u010di zgodovini na\u0161ih prednikov, ker smo v glavnem vsi fore\u0161ti) se vidi iz tega, da je v zadnjem letu mimo nas \u0161lo en kup okroglih obletnic in razen kak\u0161nega dru\u0161tva ni nih\u010de niti trznil.<\/p>\n Naj jih na\u0161tejem le nekaj: 730 let podpisa sporazuma z Benetkami, 500 let prikazovanja Marije, 320 let od rojstva Tartinija, 110 let Parenzane, 100 let tramvaja, 100 let hotela Palace, 100 let \u010capa, 65 let Pomorskega krsta \u2026 kmalu bo 900 let pomorske bitke, ki se je zgodila pred obalo Pirana.<\/p>\n Zakaj je pomembno, da slavimo pomembne datume?<\/p>\n Z omembami in “proslavljanjem” okroglih datumov pomembnih dogodkov iz zgodovine kraja, v katerem \u017eivimo, le-tem dajemo pomen, izobra\u017eujemo prebivalce, drugim poka\u017eemo, kako imenitni smo, kraju vra\u010damo identiteto in na koncu lahko \u0161e kaj zaslu\u017eimo. Tako pa ljudje, ki \u017eivijo v Piranu, nimajo pojma, kam so pri\u0161li. 1000-letne kamne, ki so ostanki obzidij ali gradu, me\u010dejo v morje. Zaradi neznanja uni\u010dujejo kulturo, od katere bi lahko \u017eiveli. In ne po\u010dutijo se Piran\u010dane. Tukaj \u017eivijo\/\u017eivimo enako, kot \u010de bi bili v katerem drugem mestu.<\/p>\n Zgodovina (ki je itak ve\u010dkrat prikrojena in jo pi\u0161e zmagovalec), tradicija, oblike hi\u0161, folklora, obla\u010dila, hrana, glasba \u2026 zaznamujejo identiteto kraja in pripadnost prebivalcev. Ko prebivalec pozna zgodbo kraja, v katerem \u017eivi, ta kraj tudi bolj spo\u0161tuje, ga ceni in skrbi zanj!<\/p>\n Svetovni prvaki v komemoracijah<\/strong><\/p>\n Bolezni, predvsem kuga, so pomembno vplivale na \u0161tevilo prebivalcev. Po vsaki kugi so naselili nove prebivalce. Ti novi prebivalci so dobili le omejene pravice odlo\u010danja in veliko pravil za spo\u0161tovati. A najve\u010dja kuga sovra\u0161tva se je zgodila v petdesetih letih prej\u0161njega stoletja. Takrat so se na\u0161i kraji izpraznili. Praznino so zapolnili ljudje, ki so takoj dobili vse pravice. Tudi pravico odlo\u010danja in vodenja. Vse, kar je bilo starega, ni bilo ve\u010d dobro. Vse je bilo treba ukiniti oz. zradirati. Pri\u010deli so se uveljavljati novi prazniki. A kaj, ko smo “Slovenci” mra\u010dnja\u0161ki narod. Najve\u010dji kulturni praznik obele\u017euje smrt (ne rojstvo) Pre\u0161erna, slavimo dan, ko so nacisti pobili celo vas ali pa cel bataljon. Za primer, Srbi slavijo zmago proti Turkom na Kosovem polju. Dobro vemo, da so po tej srbski “zmagi” Turki harali po Evropi \u0161e 500 let in jih je \u0161ele Martin Krpan dokon\u010dno pregazil. Srbi so narod zmagovalcev in svoje zmagovalce nosijo po rokah, ne kot Slovenci, ki … beri spodaj.<\/p>\n No in v duhu komemoracij so se neko\u010d tudi takratni piranski veljaki odlo\u010dili, da bomo praznovali s komemoracijami. Ena komemoracija spomladi, ena jeseni, pa \u0161e 1. november in trilogija je popolna. \u010ce se po\u0161alim, lahko bi naredili \u0161e komemoracijo na dan propada zadnje Jugoslavije \u2026 No ja, ta bi najverjetneje bila najbolj obiskana.<\/p>\n Kako je bilo v\u010dasih?<\/strong><\/p>\n V\u010dasih so vsako prilo\u017enost izrabili za proslavo. Po okoli\u0161kih istrskih vaseh je bilo veliko \u0161ager in plesov. Ljudje so se zabavali, ker je bilo \u017eivljenje \u017ee samo po sebi dovolj te\u017eko in res niso potrebovali \u0161e komemoracij.<\/p>\n Kot pravi moj prijatelj Sime, smo mi “kao” mediteranski tip ljudi. Pa smo res? Mediteranci se veselijo in pojejo, mi pa hodimo po komemoracijah. Najbr\u017e smo vseeno \u017ee bolj Slovenci \u2026<\/p>\n Kako naredi\u0161 en dogodek pomemben?<\/strong><\/p>\n Zelo enostavno je! Gre\u0161 v arhiv in Alberta vpra\u0161a\u0161, kateri dogodki so bili pomembni za Piran. Izbere\u0161 \u0161tiri dogodke. Za vsak letni \u010das enega in pri\u010dne\u0161 s praznovanji. Skupaj \u0161e z obletnicami rojstev pomembnih Piran\u010danov in komemoracijami dobimo sklop dogodkov, prireditev in praznovanj, ki bodo gradili na identiteti kraja, v ljudeh vzbujali pripadnost kraju in zabavali turiste.<\/p>\n \u010ce pa v tiso\u010dletni zgodovini Pirana ni nobenega takega dogodka, si ga enostavno izmisli\u0161 in iz njega naredi\u0161 turisti\u010dno atrakcijo.<\/p>\n Ker, kaj pa so drugega komemoracije v Strunjanu in v Portoro\u017eu kot iz zgodovine iztrgani dogodki, ki se jim je v nekem trenutku dalo pomen?<\/p>\n Slovenci smo res \u010dudni, slavimo dan, ko so nas pobijali. Ko pa nekdo pohvali Ur\u0161ko \u017dolnir<\/strong>, ker je zmagala na olimpijadi, se takoj najdejo tisti, ki pripomnejo, da je imela le sre\u010do. Ali pa ko gleda\u0161 epski boj Petre Majdi\u010d<\/strong>, kako se z zlomljenimi rebri opoteka proti cilju, se najdejo, le v Sloveniji, ljudje, ki re\u010dejo, da to po\u010dne le zaradi samopromocije \u2026 In \u010deprav se sam ne po\u010dutim tako odmeven\/slaven\/znan kot zgoraj omenjeni \u0161portnici, sem imel to \u010dast, da sem bil javno kritiziran s strani pomembnega \u010dasopisa, ki s svojim mnenjem kroji resnico v vesoljni Sloveniji. Ste vedeli, da je \u0161anpier riba, ki se ji po slovensko re\u010de kova\u010d? Jaz ne, dokler tega nisem prebral v Delu, prav tako nisem vedel, da delujem v triu z eno Fato <\/strong>in Janezom<\/strong>, ampak \u010dlovek se vse \u017eivljenje u\u010di in jaz sem hvale\u017een vsakemu, ki me pohvali za moje uspehe in dobra dela, ki sem jih naredil. Ker pa je “pohvala” pri\u0161la izpod istega peresa, kot pred par leti tista krilatica, da je minister \u010dakal v koloni, si lahko mislim le, da je to \u017ee spet naro\u010den propagandni oglas, oz. po doma\u010de opozorilo nekoga, da se moram lep\u0161e obna\u0161ati.<\/p>\n Slovenski narod potrebuje komemoracije, ampak Piran pa potrebuje prireditve, na katerih bomo obele\u017eevali pomembne dogodke in pomembne ljudi iz preteklosti, da bodo njegovi novi prebivalci vedeli, kdo je ustvarjal mesto, v katerem \u017eivijo.<\/p>\n In kot zgoraj na\u0161tete obletnice je tudi 730. obletnico podpisa “pristopa k Venezii”, oblele\u017eilo le neko dru\u0161tvo (\u0160kid jaz sem najbolj\u0161i). Obele\u017eili smo jo z vodenim pohodom po starem delu Pirana. In ker je bilo navdu\u0161enje prisotnih zelo veliko, saj so ugotovili, da ne glede na to, da \u017eivijo na tem koncu, ne poznajo tako pomembnih stvari, bo taisto dru\u0161tvo pohod organiziralo \u0161e enkrat.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" V\u010dasih se mi zdi, da smo mi, ki \u017eivimo tukaj, kot pti\u010dki brez gnezd. V bistvu smo tudi mi kot 2. ali 3. generacija priseljencev iz Juge, ki \u017eivijo tukaj. So nek nov narod, ki ne more biti tisto, kar si \u017eeli. \u017dal smo tudi mi, prav tako kot oni, brez identitete in brez tradicije. […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[5],"tags":[26,15,18,28,19,17,13,14,25,80,27,29],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/mojmirkovac.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1370"}],"collection":[{"href":"https:\/\/mojmirkovac.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/mojmirkovac.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/mojmirkovac.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/mojmirkovac.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1370"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/mojmirkovac.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1370\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1430,"href":"https:\/\/mojmirkovac.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1370\/revisions\/1430"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/mojmirkovac.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1370"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/mojmirkovac.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1370"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/mojmirkovac.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1370"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}