<\/p>\n
<\/em><\/strong>Gustav Le Bon je \u017ee leta 1895 povedal, da je narod \u017eiv organizem, ki ga ustvarja zgodovina. Kot vsak organizem se lahko le po\u010dasi in postopno oblikuje in razvija. Vsak narod \u00a0si preko mitov, legend, dogodkov in ljudi posku\u0161a narediti tradicijo in obi\u010daje, kajti brez tradicije ni naroda. Naloga vsakega naroda je, da ohranja tradicijo, ki jo po\u010dasi spreminja oz. prilagaja \u010dasu. <\/em><\/p>\n \u00a0<\/em><\/p>\n Tradicija v Piranu se je gradila na soli, na pripadnosti Bene\u0161ki kulturi, na vplivu Mediterana, na iznajdlivih, juna\u0161kih trgovcih in pomorcih. Bogato mesto se je naslonilo na kr\u0161\u010dansko kulturo, saj je svojo ogromno stolnico pred muslimani zavarovalo z veli\u010dastnim obzidjem.<\/em><\/p>\n \u00a0<\/em><\/p>\n Kaj se je zgodilo?<\/em><\/strong><\/p>\n Leta 1954 se je iz mesta izselil narod s tradicijo, obi\u010daji in kulturo, ki se je na tem delu ozemlja razvijala skozi stoletja. V prazen prostor so se naselili ljudje z vseh koncev, razli\u010dnih tradicij, razli\u010dnih obi\u010dajev, razli\u010dnih kultur in razli\u010dnih jezikov. Edino, kar jim je bilo skupno, je bilo sovra\u0161tvo, do tistega, kar je bilo prej tam. Do Bene\u0161ke kulture<\/strong>, ki je v teh krajih kraljevala ve\u010d kot 500 let. Podoben \u0161ok za mesto se je zgodil v za\u010detku 90 let prej\u0161njega stoletja. Piran se je napolnil z ljudmi, ki ne \u010dutijo pripadnosti, ki ne poznajo tradicije in se borijo le za lastno pre\u017eivetje.<\/em><\/p>\n \u00a0<\/em><\/p>\n Politika<\/em><\/strong><\/p>\n Tudi ljudje na oblasti so v vsem tem \u010dasu bili le ljudje, ki so se sem priselili, z drugo tradicijo in drugo kulturo. \u00a0Ljudje, ki niso poznali tradicije, obi\u010dajev, ki niso poznali rde\u010de niti, ki niso imeli dolgoro\u010dne vizije. Pri\u010deli so graditi nov sistem, ki je slonel na odklanjanju tistega, kar je bilo prej. Tako so se v Piranu obi\u010daji in tradicija pri\u010deli pisati na novo. Ker so mesto upravljali ljudje brez tradicije in rde\u010de niti, so dovolili, da se je mesto razprodalo,<\/strong> da so stare mestne hi\u0161e spremenili v bloke, da so se vanje naselili ljudje, ki so do v\u010deraj pasli ovce, danes pa bi morali biti ribi\u010di. Namesto, da bi gledali interes mesta in tradicije, so gledali ozek interes posameznikov. In kjer ni kontrole sistem razpade. <\/em><\/p>\n \u00a0<\/em><\/p>\n Turizem<\/em><\/strong><\/p>\n V bogatih letih jugoslovanskega turizma, ko ni bilo treba dosti narediti, da so turisti prihajali, ni bilo treba biti strokovnjak za dober zaslu\u017eek. A kar naenkrat se je vse spremenilo. Pri\u0161li so nova dr\u017eava, novi prebivalci, novi lastniki \u00bbna\u0161e\u00ab turisti\u010dne infrastrukture. Ker ni bilo znanja, tradicije in obi\u010dajev, ker ni bilo rde\u010de niti razvoja mesta, je sistem razpadel. Zgodilo se je, da je hotelir pri\u010del diktirati turisti\u010dno politiko mestu\/kraju. Iz gozdarjev, pastirjev in zidarjev je hotel narediti poceni natakarje, ki bi stregli v hotele zaprtim turistom.<\/strong> Kot dober gospodar je hotelir posku\u0161al delati dobro zase. Torej ne tistega, kar je dobro za mesto in me\u0161\u010dane ampak tisto, kar je dobro za lastnike hotela. Seveda je brezpredmetno govoriti o tem, da je tudi hotelir le priseljenec, brez tukaj\u0161nje tradicije, kulture in brez obi\u010dajev. Zaradi tega in zaradi slovenske zaplankanosti je hotelir v svoje programe vklju\u010deval svetovljanstvo, ne pa doma\u010dnosti. Nesmiselno je govoriti o temu, da si je ve\u010d portoro\u0161kih gostov ogleda Benetke, kot pa Piran <\/strong>ali pa o temu, da po enotedenskih po\u010ditnicah gost ne ve ali je dopustoval v Sloveniji ali na Hrva\u0161kem. <\/em><\/p>\n \u00a0<\/em><\/p>\n Danes?<\/em><\/strong><\/p>\n Danes pa so se vsi ti nosilci \u00bbrazvoja mesta\u00ab zbudili in bi radi nekaj na hitro spremenili. Spra\u0161ujejo se, zakaj je Piran v takem stanju, zakaj prebivalci ne \u017eivijo s turizmom in od turizma… veliko je zakajev. Piran je trenutno brez tradicije in obi\u010dajev, brez ob\u010dutka pripadnosti ljudi kraju in brez prihodnosti. <\/strong>Ni pripadnost kraju to, da na sve\u017ee pobarvano fasado s sprejem napi\u0161e\u0161 \u00bbforza Piran\u00ab in ni prihodnosti v temu, da dnevno razdeli\u0161 150 socialnih kosil.<\/em><\/p>\n Prav vsak med nami bi se moral zamisliti, kako je lahko v kraju s skoraj 1.500.000 no\u010ditvami oz. 400.000 gosti na leto mo\u017eno, da se v mestu z 2000 prebivalci razdeli 150 socialnih kosil na dan!!!<\/em><\/p>\n \u00a0<\/em><\/p>\n Re\u0161itev!<\/em><\/strong><\/p>\n Piran in Piran\u010dani bi lahko dobro \u017eiveli od turizma, ne pa od socialne pomo\u010di ali od tega, da delajo v Kopru za 500\u20ac. Odgovorni ljudje morajo le ponovno vzeti vajeti oblasti v svoje roke. Narediti si morajo sliko kak\u0161en naj bo Piran \u010dez 100 let. Potegniti morajo rde\u010do niti razvoja Pirana<\/strong>, pri tem upo\u0161tevati tradicijo na kateri je Piran zrastel in pomisliti na prihajajo\u010de generacije, ne pa le na svojo minljivost. Potem naj k uresni\u010devanju za\u010drtane poti na delo spustijo sposobne \u00bbarhitekte\u00ab, ki jih pri njihovem delu ne bodo motili majhni \u00bbzidar\u010dki\u00ab, ki bodo prihajali v mesto. <\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Gustav Le Bon je \u017ee leta 1895 povedal, da je narod \u017eiv organizem, ki ga ustvarja zgodovina. Kot vsak organizem se lahko le po\u010dasi in postopno oblikuje in razvija. Vsak narod \u00a0si preko mitov, legend, dogodkov in ljudi posku\u0161a narediti tradicijo in obi\u010daje, kajti brez tradicije ni naroda. Naloga vsakega naroda je, da ohranja […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[12],"tags":[26,15,18,28,32,19,17,13,14,25,80,27,29],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/mojmirkovac.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1228"}],"collection":[{"href":"https:\/\/mojmirkovac.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/mojmirkovac.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/mojmirkovac.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/mojmirkovac.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1228"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/mojmirkovac.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1228\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1251,"href":"https:\/\/mojmirkovac.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1228\/revisions\/1251"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/mojmirkovac.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1228"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/mojmirkovac.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1228"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/mojmirkovac.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1228"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}