V nedeljo, 27.3.2011 sem že zgodaj vstal. Na uri je bilo šele 3.20 pa me je že vrglo po konci. Iz postelje sem odpeketal na računalnik. Napisal sem še zadnje papirje za pohod. Se oblekel in nekaj čez četrto odrinil s polnim kangujem. Vanj sem nametal mize, table, železne palce in macolo. Odpravil sem se označit progo po kateri bo čez par ur hodila 1000 glava množica pohodnikov.

Tudi »gasilske mize« sem postavil na progo. Eno izmed njih sem postavil pred tunel na portoroški strani. Pod njo pa sem dal vrečko za smeti polno kozarčkov in drugih vrečk. Ta miza je bila namenjena vinarju.

Ob 9.30 me pokliče človek, ki mu je bila namenjena miza pred tunelom in pravi: »Ej Mojmir, kam si dal mizo zame?« tam pred tunelom sem mu odgovoril. In on je rekel, da je tam ni. Pa sem mu počasi povedal, da pred tunelom na portoroški strani. Tam je miza in pod njo je vrečka s kozarčki. On mi pa pravi, da kozarčke vidi, mize pa ni več!!!???

Halo, nekdo mi je ukradel mizo!!! Ne moreš verjeti! Nek sosed je zjutraj najverjetneje peljal kuža lulat, videl mizo in jo odnesel domov. SVAŠTA!!!

OK, mize ni več, ostale pa so mi klopi. Kaj narediti? Vrgel sem ju v avto in ju odpeljal pred tunel na portoroško stran in ju položil tja, kjer je bila miza. Nanju sem zalepil papir, na katerega sem napisal…poglej si fotko.