V slogi je moč. Ena roka obrača,100 jih obrne. Skupaj smo močnejši. Sloga jači, nesloga tlači. V teh pregovorih je zbrana ljudska modrost, ki poveličuje sodelovanje. V ameriških knjigah piše, da se je potrebno mrežiti oz. vzpostavljati lastno socialno mrežo, kar nam bo v veliko pomoč pri poslu.

 Ni pa samo ljudska modrost tista, ki nas opozarja, da je sodelovanje koristno za vse. Npr. zelo star izrek je »Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal«. Prav tak, a moderniziran, pravi: »Ne partija, ne država ti ne moreta dati sreče«. Ta, pomagaj si sam, namiguje na to, da mora biti posameznik sam AKTIVEN in, da mora k aktivnostim povabiti tudi druge ljudi.

 Dajmo za primer vzeti italijanska mesta ali pa raje avstrijske vasice, ki se nahajajo v skritih dolinicah med visokimi gorami. Sprašujem se, kako je tem ljudem tam sploh uspelo preživeti. Tega, da imajo tam močnejši turizem, kot je v Portorožu, pa sploh ne morem razumeti. Najverjetneje so se nekega dne prebivalci teh vasi sestali in zedinili, da ne želijo le preživeti, ampak da želijo DOBRO živeti. Zato so se odločili, da bodo najprej naredili svoj kraj prijazen in lep zase in ga bodo v drugem koraku ponudili tujcem.

 Res je, Portorož in Piran nimata veliko staroselcev. Velika večina nas je priseljencev in prav zaradi tega najverjetneje na sosede gledamo kot na tujce. A koliko let mora preteči, koliko generacij se mora zamenjati, da bomo ugotovili, da moramo s sosedom sodelovati tudi v poslu in ne samo v izmenjavi soli in moke.

Veliko ljudi se dnevno huduje, da Občina ni naredila tega ali onega. Kaj pa mi sami? Ali smo mi kaj naredili za občino? Ali smo sploh kaj naredili (razen sami zase), da bomo v kraju vsi mi bolje živeli? Strinjam se, da so po raznih službah in uradih plačani ljudje, ki bi morali stvari početi. A vedno ne gre, občina je velika in dela je veliko. Zato se moramo krajani združiti in sami »popraviti« malenkosti in to samo zato, da bomo mi sami bolje živeli.

 V Portorožu so 4 stebri: hotelirji, gostinci/trgovci, društva in domačini. Če bi se vsaj vsak v svojem »cehu« povezal in se poskušal vsaj za praznike sodelovali z drugimi, bi bilo že veliko. Tako pa na žalost vsak vleče na svojo stran in se čudi, da stvari ne gredo naprej.

 Kriza je dobra, ker prisili ljudi, da začnejo razmišljati in SODELOVATI! V zadnjem letu smo že poskušali in tudi tudi uspeli združiti društva (imeli smo 3 skupne sestanke in izvolili predstavnike društev v občinsko komisijo), z domačini (čistili  smo park Rastelli in začeli pogovore o ekipi “Portorožani za Portorož” in o “Društvu ljubiteljev vrtnice Portorož”), z gostinci in trgovci bomo organizirali »Veseli december«. Seveda so tu tudi drugi povezovalci, ki delajo dobro. A pomembno je to, da se tudi povezovalci povežemo in naredimo nekaj velikega zase, za naše otroke in za naš kraj.

Zavedati se moramo, da naš kraj živi predvsem od delovnih mest v »turizmu«. Turisti pa radi zahajajo v lepe in prijetne kraje v katerih živijo srečni in veseli ljudje. Mi sami moramo poskrbeti, da bodo naši otroci imeli delo, mi pa pokojnine.

 Ena kapljica ne obarva površine, veliko kapljic pa naredi mogočen slap!

 Zato stopimo skupaj in naredimo naš kraj še bolj prijazen. Veliko je priložnosti, da dokažemo da zmoremo in prav kmalu nas čaka prvi izziv. Praznični december bo v Portorožu tudi praznik sodelovanja. Gostinci, trgovci in društva že sestavljamo dogajanje. Lahko se nam pridružite, veseli vas bomo!