Uvod: 

Naj takoj na začetku povem, da nimam nobene formalne izobrazbe, da bi lahko take stvari počel. Imam pa kar nekaj izkušenj iz prodaje. Nekaj let sem bil najboljši prodajalec piščančjih čevapov  po trgovinah. Vse skupaj sem sestavil le iz gole zabave in iz dolgčasa. To informacijo podajam za vse moje kritike v komentarjih, ki jih zanima moja izobrazba. Ampak pomislite, do kakšnih strašnih zaključkov in fascinantnih idej bi šele prišel kateri od naših vrlih turističnih delavcev s strokovno izobrazbo. Seveda, samo če bi imel čas, da bi se posvetil prodaji Pirana.

Vsak še najbolj zanikrn market ima izdelano prodajno pot in neko logično zaporedje “nalog”, ki jih mora kupec opraviti, preden pride do blagajne. Prodajna pot  subliminalno vodi kupca k opravljanju nalog in v bistvu manipulira z njim ter mu nastavlja produkte, ki naj bi jih kupil. Trgovina mora kupca prevzeti z barvami, vonji, okusi, z nasmejanimi in s prijaznimi trgovci, z možnostjo dotikanja in preizkušanja blaga. Postavitev v trgovini te mora pripraviti do tega, da se sprehodiš po celi trgovini. Izbrana glasba te mora sprostiti, navdušiti in pripraviti do tega, da kupiš več kot le tisto, kar ti piše na listku.

Prava trgovina je cela znanost in zato temu segmentu pravi trgovci posvečajo veliko časa, znanja in energije.

Pravila, ki veljajo za trgovino, bom poskušal navezati na mesto, ki je prava potencialna trgovina oziroma, kot mu pravijo naši vrli turistični strokovnjaki, … butik.

Obstajajo specializirane trgovine, trgovine z mešanim blagom in druge. Za začetek bi se morali odločiti, kakšna trgovina naj bo Piran.

Ali naj bo to trgovina s:

–         srednjim vekom,

–         sv. Jurijem,

–         solinarsko tematiko,

–         Tartinijem,

–         gusarji ali

–         čim čisto drugim.

Mogoče bi bila dobra rešitev, če bi bil Piran trgovina z mešanim blagom, kjer bi vse te teme zasedale svoje območje oziroma dele mesta. Torej tematska trgovina. To pomeni, da bi bilo na določenem območju vse v srednjeveškem slogu, na drugem območju bi bilo vse “solinarsko” in tako naprej po področjih. Lahko pa bi teme ločili po časovnih obdobjih. Saj veste, je čas za soline, za gusarje, za Tartinija in čas za srednji vek. V tej tematski preobleki bi morali biti ljudje, trgovine, lokali, tržnica, dogodki, igralci, glasba, hrana, prireditve … Nam najbližja tematska trgovina je Gardaland.

Za začetek bi lahko piranski TIC preoblekli v, na primer, srednji vek. Naj turisti začutijo, da “nekaj ne štima”, da je nekaj drugače.

Pa naj vam povem zgodbo o Piranu.

Nekoč je živel Piran, ki je imel nadimek “biser Mediterana”. Žal pa ni nihče točno vedel, zakaj je Piran biser in zakaj Koper in Izola nista. Zaradi tega je bil Piran še kar nesrečen. Dneve in leta si je belil glavo zakaj je tako. Veliko je o tem razmišljal, pogovarjal se je tudi s svojimi prijatelji. A tudi najpametnejša med njima, Rim in Dunaj, mu nista znala povedati, zakaj. Stvari, ki mu jih je govorila prijateljica Venezia, ni razumel, a kaj, ko mu jo je bilo nerodno vprašati za razlago. Nekega dneva se je Piran v Trstu potikal po trgovskem centru in medtem ko je opazoval do potankosti urejene izložbe, se mu je posvetilo. Hej! Če bom sebe spremenil v trgovino, bom zares lahko pokazal vse svoje lepote in povedal vse svoje zgodbe. Takrat bodo ljudje razumeli, zakaj sem biser Mediterana. Odhitel je domov, vzel kos papirja in svinčnik ter pričel pisati in risati. Odločil se je, da bo kar po točkah napisal stvari, ki so se mu v trgovini najbolj vtisnile v spomin.

In kakšen spisek je sestavil ta naš Piran?

1.     Dostop in lokacija

2.     Parkirni prostor

3.     Nakupovalni voziček

4.    Različna ponudba – Piran ve, da mora dober upravljalec shopping centra določiti število trgovin ter lokalov kot tudi to, koliko trgovin bo prodajalo določen tip robe. Kam bi pa prišli, če bi bilo 16 trgovin z isto kitajsko robo ali pa pet pekarn z istim kruhom?

Ko je tako sestavljal spisek, se je spomnil besed prijateljev. Rim mu je govoril o tem, da mora izpostaviti tiste stvari, ki jih premore oziroma so značilne samo za Piran. Dunaj mu je govoril o kulturi in Venezia mu je nekaj govorila o šminki. Ugotovil je, da se morajo s stvarmi s tega spiska ubadati drugi in da mora on sam poiskati tiste stvari, ki ga bodo čim bolje predstavile. Zato je vzel novi kos papirja. V mislih se je prestavil v sredino maxi marketa in pričel sestavljati nov spisek.

1.                Nakupovalna pot – vsaka trgovina ima nakupovalno pot – Piran je pomislil, da bi lahko bila njegova “nakupovalna pot” kar zemljevid mesta z atrakcijami, vrisana pot, po kateri se je treba gibati, da obiskovalec obišče vse atrakcije, opisi posamezne atrakcije ter zgodba o njenem nastanku in anekdota o njej. V trgovini se je Piran naučil še ene pomembne stvari. Vse, kar trgovci želijo, da stranke naredijo, jim naročijo. Tako nekako: pod tem kipom se je treba poljubiti, tu se fotografiraj in fotko pošlji prijatelju, tu se dotakni konjskih mod, tu je prostor za fotko, ki jo boš poslal na FB. Na tem zemljevidu, ki ga je Piran poimenoval nakupovalna pot, so označena območja po temah, atrakcije, WC, trgovine … Na zemljevidu je tudi prostor, kjer lahko obiskovalec vpisuje svoje misli, tu so informacije o mestu, žep za vstavljanje drugih prospektov, fotografij, spominkov, fotografij z naključnimi ljudmi in animatorji, na zadnji strani je tudi anketa, ki jo obiskovalec lahko izpolni in pusti v TIC-u. Ta preprost zemljevid se med sprehodom po mestu počasi spreminja v spominsko knjigo. Piran, ki je v mladosti veliko hodil po svetu, se je spomnil, da so v Benetkah veliko bolje označeni WC-ji kot pa v Piranu največje zgodovinske zanimivosti. Odločil se je, da bo to pomanjkljivost odpravil z ličnimi tablami, smerokazi in s talno signalizacijo.

2.                TOP atrakcije – Piran je prišel do zaključka, da mora sam določiti, katere so najpomembnejše stvari, ki jih mora vsak obiskovalec videti in o njih spoznati zgodbo! Ne sme si dovoliti, da bi kar vsak vodič po svoje odločal o tem, kaj je pomembno in kaj ni. Razmišljal je, da mora kar sam povedati te zgodbe in že v zemljevidu in ob atrakciji določiti kraj, iz katerega se lahko naredi najboljša fotka, iz kje je najboljši razgled in kje se nahaja najboljše doživetje mesta.

Piran je moder mož in ve, da se ljudje najlažje učijo tako, da se igrajo. Zato si je izmislil prav posebno igro, ki jo je poimenoval, kar “Lov na bisere Pirana“. Igra je enostavna, poiskati je trebaatrakcijo, se poleg nje fotografirati in fotko zalepiti na zemljevid. Spet drugje je treba z atrakcije prepisati neki podatek in podobno. Nekam na “nakupovalno pot” je postavil tudi web point, kjer lahko turisti takoj naložijo fotke na svoj FB-profil ali jih sprintajo za v knjigo spominov. Piran se je močno potrudil. Na zadnjo stran igre je postavil nagradni kupon, turist ga izpolni z vsemi svojimi podatki in ga vrže v boben za žrebanje 1000 fantastičnih nagrad. Piranu se je posvetilo, da bo s pomočjo nagradne igre prišel do pomembnih e-naslovov obiskovalcev mesta iz celega sveta. Na ta način se bo lahko brezplačno promoviral naprej.

Posvetilo se mu je, da mora atrakcije tudi urediti in pripraviti tako, da bodo uporabne in kompatibilne z vso novo tehnologijo in predvsem z igro. Razumel pa je tudi, da bo moral postaviti table z informacijami, z anekdoto, zgodbo in  opisom rituala, ki se pod posamezno atrakcijo mora izvesti. Na tabli pa bo tudi prostor za sponzorja. Ko je tako razmišljal, se je odločil, da po pod TOP atrakcijami zaposlil ljudi, ki bodo pripovedovali zgodbe in animirali turiste.

“>

3.     Izdelek tedna – Piran se je spomnil, da imajo v trgovini različne akcije, posebne promocije, degustacije in podobno. Razmišljal je, da je z nečim pač treba zamotiti obiskovalce, jih seznaniti z domačini in jim v roke poriniti nekaj, s čimer se bodo zamotili in tako doživeli utrip mesta. Odločitev je padla; po mestu bo pripravil različne delavnice, kjer bodo obiskovalci sami izdelovali suvenirje, kjer bodo počeli različne stvari, ki bodo seveda v skladu z območjem posamezne teme. Piran se je tudi naučil, da ljudi pritegnejo okusi in vonji dobre hrane. Zato se je odločil, da bo postavil tudi »degustacijske centre«, kjer bodo turisti okušali različno avtohtono hrano in pijačo.

4.     Lestvice top 10 – Piranu so povedali, da ljudje nagonsko vse stvari rangirajo, zato je zanje pripravil TOP 10 lestvice vsega … Seveda bo to reklama in reklamo se plača … Gostinci pa jo bodo z veseljem plačali in se trudili, da pridejo čim višje na lestvico TOP 10. Tudi gostinci se zavedajo, da so, bolj kot so visoko na lestvici, bolj zaželeni.

5.     Spodbujevalci prodaje – Piran se je v trgovini naučil, da so čutila (sluh, vid, otip, vonj in okus) močni spodbujevalci prodaje oziroma nakupov. Zato se je odločil, da bo na ulicah in trgih postavil vabe za turiste. Že omenjenim degustacijskim conam bo dodal še že omenjene delavnice, kjer se bodo obiskovalci prelevili v prebivalce srednjega veka, v gusarje …, odvisno od teme. Vse to bo spremljala glasba ali neki drugi ropot, privlačne barve kostumov, vonji in okusi opojnih priboljškov. Seveda bodo nasmejani prodajalci – animatorji  – obiskovalce prepričevali, kako je Piran FANTASTIČEN, kako so doživetja v kraju ENKRATNA in kako se je treba ponovno vrniti, ampak tokrat s prijatelji.

6.     Nagradne igre – med pogovorom mu je prijatelj Rim namignil, da to pa ja že vsak ve, da s pomočjo nagradnih iger pridobivaš naslove turistov, jih motiviraš, da med seboj tekmujejo, da se bolj zabavajo in da se tako več naučijo. Rekel mu je, da na koncu igre udeležencem daš nagrado, ki je prav tisti suvenir, katerega ti želiš, da ga dobijo, in ki jih bo najbolj spominjal na obisk Pirana. Na tako pridobljene naslove pa pošiljaš svoj reklamni material.

 

7.     Prostor za spomine – Piran si je zamislil, da bodo uradni fotografi hodili po Piranu in fotografirali obiskovalce, njihove fotke bodo lepili na FB in druga socialna omrežja. Seveda bo vsak obiskovalec dobil informacijo, kje se bo nahajala njegova fotka, zato da si jo bo lahko pogledal, jo komentiral in delil s prijatelji. Določen del fotografij bodo mestni fotografi obdelali v Photoshopu, izdelali bodo karikature, ki jih bodo obiskovalci lahko kupili ali pa si ji bodo le zalepili na svoj FB-profil. Svoje fotke pa ja ne bom vrgel proč. Med prostor za spomine bodo spadali tudi prostorčki pod atrakcijami in web point.

8.     Izobraževanje vodičev – na tem mestu se je Piran zamislil. Sedaj je končno razumel besede prijateljice Venezie. Govorila mu je, da ne sme dovoliti, da drugi urejajo njegov izgled. “Ti najbolje veš, kaj je treba na tebi poudariti in kaj skriti!” mu je govorila. Seveda mu ni bilo prav, da bi sam uvedel toliko novosti in da ne bi istočasno poskrbel za to, kaj bodo drugi govorili o njem in o njegovih atrakcijah. Zato se je odločil, da bo pripravil obširne materiale o sebi, da bo naredil močno promocijsko akcijo in ljudem povedal, kaj morajo govoriti o njem ter da bo izobrazil vodiče, ki bodo obiskovalce vodili po Piranu. Seveda bodo vodiči za skupine brezplačni, no ja, plačali jih bodo z eko takso za bus, ki jih bo pripeljal v Piran.

 

Piran tudi ve, da si povprečen človek ne zapomni veliko podatkov. Zato bo za vsako atrakcijo (cerkve, hiše, trge…) pripravil posebno zgodbo. Piran tudi ve, da je kamen samo kamen, a ko mu daš osebnost in o njem poveš zgodbo ali pa znanstveno razlago, lahko ta kamen postane najbolj zanimiva stvar na svetu. Zato je pripravil tudi zgodbo o piranskem tlaku, ki je izdelan iz prav posebnega kamna …

9.     Počasi proti blagajni – Piran se je zavedal, da bodo v tako organiziranem kraju blagajne vse povsod in da bo prodaja potekala na vsakem koraku.

10.   Ponudijo ti še ekstra proizvod – Piran se je spomnil, da ti v trgovini še na blagajni ponudijo ekstra izdelek oz. izbor tedna, kot so ga poimenovali. V biseru Mediterana bi to lahko bilo fotografiranje v tematskih kostumih, iskanje piranskega bisera v morskih školjkah in podobno. Tu bo do izraza prišla ustvarjalnost in iznajdljivost domačinov.

11.            Na pijačo s prijatelji – Piranu je prijatelj Dunaj povedal, da se obiskovalci v  različnih delavnicah, igrah in sprehodih po mestu spoznajo med seboj. Prijatelji pa drug drugega vabijo na pijačo, kajne?

12.           Joj, čas je za kosilo – Piran se je spomnil na svoje dolge sprehode po trgovskih centrih. Vsakič, ko se je v katerem dolgo zadržal, je postal lačen. Ugotovil je, da je recept preprost, več časa, ko bodo obiskovalci v mestu, več denarja bodo porabili.

13.           Sprehod do avtobusa – Ko je nekoč Piran stal v koloni za blagajno, je opazoval ljudi pred seboj. Vsi so hiteli v svoje nakupovalne vozičke metati še zadnje stvari, ki so jih pozabili, pa tudi čokoladice, žvečilke in ostale artikle, ki so jim jih prebrisani trgovci nastavili pred oči. Zato se je odločil, da bo isto naredil v svojem mestu. V ulico proti avtobusni postaji bo postavil trgovine s stvarmi, ki jih noben obiskovalec ne sme pozabiti. Kajti nihče ne sme iti iz mesta praznih rok. Ko bo obiskovalec videl trgovinice, se bo vprašal: “Ali sem še kaj pozabil kupiti, razglednico, spominček, steklenico malvazije, vrečko soli …?”

Piran je ob takem razmišljanju prišel do spoznanja, da s takim načinom dela ne bo postal samo biser Mediterana, ampak tudi bogat biser Mediterana!

In ker imajo vse pravljice srečen konec …

Zapihala je topla sapa južnega vetra, Anika je zapela pesmico “Lahko noč, Piran”, v daljavi se je slišalo kričanje galebov, ki so se zaletavali v morje in iz mrež ribičem kradli ribe.

Potem sem se počasi obrnil, padel s postelje in se streznil. Seveda, vse to so bile le lepe sanje. Česa takega se ne more spomniti nekdo, ki je plačan za to, da dela promocijo za kraj. Za tako vrhunsko znanost je treba najeti zunanje sodelavce in jih mastno plačati … Ampak kako, kaj niti na varianto zunanjega sodelavca ni še nihče pomislil?

Gospod Furlanič, za 10 evrov honorarja za Vas naredim tudi “prodajno pot” po Portorožu. Za 15 evrov pa vam portoroški TIC preobrazim v Portorož 1905.

P. S. Če ti je kolumna všeč, jo prosim deli med prijatelje. Hvala!