Kdo je brezveznik Steve Jobs ali mi?
Posted by Mojmir on Aug 8, 2013
Še vedno sem pod močnim vtisom knjige o Steve Jobsu in princeskinem spustu z zvonika, ki smo ga organizirali v Piranu. Princeskin spust me navdaja z vero, da se tudi z minimalnimi sredstvi, a z dobro zgodbo, lahko ustvari mega dogodek. Jobs pa me zasleduje s svojo neustavljivo voljo, s svojo željo spreminjanja sveta in direktnostjo. Rekel je, da tistega, kar je zanič ne smeš hvaliti, predvsem pa ni trpel izgovorov in opravičil.
Tokratna kolumna je sestavljena iz »citatov« iz knjige biografije Steva Jobsa in iz vzporednic oz. misli o portoroškem turizmu, ki so se mi porodile ob prebiranju teh besed.
Če si ne želiš pokvariti dneva, takoj preskoči na zaključek…
Jobs pravi:
1. »Nagrada je v samem potovanju – Takoj, ko začneš delati za denar, je izdelek brez duše. Motivacija je izdelek, ne pa denar. Ipod smo naredili zase, in ko počneš nekaj zase, za svojega najboljšega prijatelja ali za družino, ne boš tako hitro odnehal. Če nečesa ne ljubiš, ne boš šel preko svojih meja in delal nadur; zadovoljil se boš s trenutnim stanjem.«
Sam menim, da če bi se tega načela držali tisti, ki na naši Občini* skrbijo za turizem in bi stvari delali s srcem in ne po liniji najmanjšega napora bi kljub temu, da so prišli na svoja delovna mesta preko vez, lahko ustvarjali dobre stvari. Tako pa delajo vse po isti šabloni, brez duše, brez dodane vrednosti in brez samospoštovanja. Dogodke in druge stvari delajo, ker morajo, samo da je, da imajo kaj napisat v letno poročilo. NE delajo jih iz gušta in niti iz želje po ustvarjalnosti in posebnosti. Zato so vse prireditve enake, brez zgodbe, brez čustev, ne dodelane, z malo obiskovalci in Jobs bi rekel… ZANIČ!
2. »Veliki umetniki kradejo – Picasso je rekel, da dobri umetniki kopirajo, veliki pa kradejo.«
Inovacije se predvsem delajo na že obstoječih idejah. Zelo težko ali skoraj nemogoče si je izmisliti nekaj povsem novega, nekaj, kar še ne obstaja. Zato bi morali naši vrli turistični delavci (Občina, TZP, Avditorij) enostavno pogledati kaj se dogaja naokoli( sprašujem se, kaj delajo, ko obiskujejo tuje turistične kraje) in iz tega narediti novo zgodbo. Poudarek je na NOVI ZGODBI, naši zgodbi, ne na kopiranem dogodku. Primeri so Princeska z zvonika, Tartinijev poljub in tek Povežimo soline. Zgodba ima akterje, dogajanje, čustva…vse tisto, kar ljudi prevzame.
3. »Uspeš lahko le z inovacijo. Značilnost inovativnega podjetja ni le to, da prvo uresniči nove ideje, temveč je tudi to, da zna preskočiti konkurenco, ko se znajde v ozadju.«
Apple je zelo zaostal za Microsoftom, a ga je po prenovi strategije in z novimi izdelki preskočil. Na točki inovacij se pokaže kakšni vizionarji so bili nekoč v Portorožu in kako zanič so trenutni voditelji. Edina inovacija (novost) je adrenalinski park na plaži. Trenutna vodilna garnitura ni sposobna izvesti najmanjše inovacije, kaj šele, da bi sestavila in izvedla projekt, s katerim bi preskočila konkurenco. Trenutno se naši vodilni(turizem in OBČINA) skrivajo za sebi prirejeno statistiko in svojo nemoč opravičujejo s kupom nesmiselnih izgovorov. Kdo je kriv, da upada število italijanskih gostov, ki so tradicionalno vezani na Portorož? Halo, Italijani vedo za Portorož, ne vedo pa, v kateri državi stoji!!! Krivi, smo lahko le mi sami, ker nismo sposobni spremeniti ponudbe in jo prilagoditi njihovim potrebam. Lažje in bolj avanturistično se je podati na nove trge. Če bi k nam pripeljali le 1% ljudi, ki živi v radiju 500km od Portoroža smo zmagali. Ali se je kdo vprašal, če je ponudba našega kraja na nivoju? Sam mislim, da ljudje, ki prodajajo Piran in Portorož niso na nivoju in niso kos nalogi. So brez idej in predvsem brez želje zmagati. Pri Coca Coli pravijo, premikaj se hitro in delaj eksplozivne inovacije… Le z inovativnim pristopom in hitro odzivnostjo bomo Italijane pripeljali nazaj v Portorož.
4. »Skazili ste Applov ugled!« je dejal Jobs. »Morali bi se sovražiti, ker ste razočarali sami sebe…« In vodja MobileMe (sedaj Icloud) je v naslednjem trenutku izgubil službo.
Na piranski Občini* ni nikogar, ki bi lahko na tak način nahrulil vodje in zaposlene, jih poklical k odgovornosti ali celo koga vrgel iz službe. Ljudi, ki so prišli na delovno mesto preko veze, ki niso odgovorni za nič in javni denar trošijo brez kriterijev, pač ugled ne zanima. Zanima jih le plača in zanimajo jih druge ugodnosti, ki jim pripadajo.
Ti ljudje imajo znanje, izkušnje in sredstva. zakaj potem izpod njihovih rok ne prihaja več in bolj kvalitetnih izdelkov? Zakaj ti ljudje najemajo zunanje sodelavce in svetovalce, da delajo njihov del posla? Potrebno je sestaviti tim v katerem bodo ljudje medsebojno tekmovali, kdo bo nekaj naredil boljše, ki bodo bili ustvarjalni, delali z guštom in bili ponosni na svoje rezultate. Meni je nepojmljivo, da delaš za prireditev in na sami prireditvi nisi prisoten. To pomeni, da si birokrat (da delaš za plačo) ne pa ustvarjalec. Ker vsak umetnik rad pogleda svoj izdelek.
5. »Ostati v gibanju. V nasprotnem primeru, kot pravi Bob Dylan, nisi zaposlen z življenjem ampak z umiranjem. Stalno si moraš izmišljevati nove prijeme, iskati nove poti do src potencialnih klientov.«
Žal menim, da se pri nas le fotokopirajo stvari, ki smo jih delali lani. No ja, če ni Italijanov, bomo z istimi prijemi pripeljali Ukrajince. Nikogar ni, ki bi z novim pristopom in novimi metodami dela pripeljal Italijane, ki nas poznajo in mi poznamo njih. V zdraviliščih pravijo, da ruski gosti s svojim obnašanjem, odganjajo druge goste… seveda, lažje je prepričati nove kot pa stare pridobiti nazaj, še posebno, če te nimajo v dobrem spominu… Ostati v gibanju pomeni velik napor! Stalno se moraš prilagajati novim trendom, novim povpraševanjem, novim generacijam, novim gostom… Ostati v gibanju pomeni dati možnost novim idejam in novim ljudem. Ostati v gibanju pomeni tvegati! In kdo izmed tistih, ki imajo »stol« zalepljen na tazadnjo si želi tvegati? Nihče! Zakaj pa bi, saj 5. v mesecu tako ali tako pride plača.
6. »Oddaljenost od korporacijske miselnosti.« Birokrat, ki je samo človek, ne more biti ustvarjalen, dokler je vpet v to, kaj se ne more in česa se ne sme. Če nekdo išče razloge zakaj se česa ne more narediti, pač ne more biti ustvarjalen in biti tisti, ki bo rešil svet. Svet rešujejo tisti, ki…preberi zadnjo točko.
7. »Osredotočanje – Ukinil je odvečne produktne linije in odstranil nebistvene značilnosti novega operacijskega sistema. Naredil je sistem z najmanjšim možnim številom operacij…«
Kaj se dogaja v našem turizmu? Enostavno nismo osredotočeni, skačemo iz projekta v projekt, pišemo neživljenske strategije, trošimo veliko denarja brez rezultatov (letalska linija BG – Rim, Riviera 365, Portorož events, Portoroške noči…). Verjamem, da bi, če bi se osredotočili na italijanski trg, k nam prišlo veliko Italijanov, ker nekam morajo iti na dopust vsi ti Italijani in mi bi našli veliko »kljuk« s katerimi bi jih privlekli. Koliko ljudi v našem turizmu dela na Facebooku? Ja veliko si jih dopisuje in igra igrice. Ampak resnično, kakšna je stran Portoroža/Pirana na FBju? Koliko ljudi jo ureja, koliko ljudi nanjo vpisuje prispevke, komentira, lepi fotke? Koliko komentarjev tujcev je na njej, koliko fotk? Aja pozabil sem vprašati, ali sploh veste, da obstaja facebook? Veliko lepše je sodelovati na sejmih, srečevati prijatelje, z njimi kaj popiti, in pojesti. V Firencah, v tako opevani Toscani, samo na socialnem omrežju dela 13 ljudi! Pri nas se med drugimi obveznostmi s FBom in internetno stranjo muči Petra. Če se bomo še dolgo »osredotočali« na to, da dajmo narediti nekaj, da bodo šefi videli, da obstajamo, še dolgo iz te zgodbe ne bo kruha. Žal mi je, a tukaj bi Steve Jobs rekel, da smo zanič!
8. »Narediti močan vtis v vesolju« Želja po spreminjanju sveta, želja po idealnem izdelku… tu komentar ni potreben!
9. »Ne smeš pustiti, da vsak brska po tvoji umetnini! Steve Jobs je »bolano« strmel k temu, da je imel popolno kontrolo nad vsakim korakom v proizvodnji, prodaji in »uporabi« vsakega Applovega izdelka. Ni si mogel zamisliti, da bi kdor koli odprl nek njegov izdelek ali pa da bi se Ipodi prodajali v kar neki trgovini. Sam je sodeloval pri izdelavi, promociji, prodaji in pri nadgradnji čisto vsakega proizvoda, fizične in virtualne trgovine.«
Vsaka najbolj zanikrna trgovina ima nakupovalno pot. Kako pa je s »prodajno potjo« v Piranu? (Če postavim to vprašanje za Portorož, se mi bodo vsi smejali). Ali je kdo izdelal načrt, kaj mora turist videti, kaj mora izvedeti, kaj si mora zapomniti, kje se mora fotografirati in fotko česa mora objaviti na FB? NE, nihče ni tega naredil! V promocijo občine vsako leto zmečemo milijonček. Nihče pa se ni pobrigal, da bi se vprašal, katere zgodbe pripovedujejo vodiči, kaj fotografirajo in kaj izvedo turisti o Piranu. Kaj si pogledajo, koliko traja povprečen ogled, koliko denarja potrošijo… milijarda vprašanj je! Pa imamo odgovore nanje? Nimamo, ker ni nikogar, ki bi se s tem ukvarjal. Denar pa trošimo za sejme, kataloge… v kraj pripeljemo turiste, o katerih ne vemo nič, ne vemo, kaj so v kraju spoznali, ne poznamo njihovih e naslovov… Še več, agencije jih iz Pirana vozijo v Venezio. Dragi moji, to ni več smešno! To je prva ura marketinga. Aja, nihče ni povedal, da bi vodilni morali prebrati kakšno knjigo in »da se je svet postaral od takrat, ko je naš ata bil še mlad« pravi Andrej Šifrer.
Vem, da boste to kolumno prebrali vsi zainteresirani, pa mi odgovorite prosim, kdo bi moral zbirati e naslove od obiskovalcev Pirana (upam, da veste, kaj vse se lahko počne z naslovi), kdo naj bi bil to? Urad za gospodarstvo in turizem, TZP ali Avditorij? TZP skrbi za promocijo, Avditorij ima v svojem imenu kulturo, kongrese in promocijo… torej kdo? Preko e naslovov, bi se lahko izvajala dobra gratis PROMOCIJA pri ljudeh, ki so že bili tu in nas poznajo. Ah, saj ni važno, zakaj bi poslali gratis katalog po mejlu, če pa gremo lahko na sejem v Vladivostok.
10. »Prodajajo doživetja in zgodbe ne pa izdelki!« Prodaja tisti občutek, ko ipod potegneš iz škatle in doživetje, ko ga primeš v roko in ko s palcem drsiš po njem in izbiraš pesmi!«
Za lažje razumevanje bom tu povedal preprosto zgodbo. V Indiji se prevrne vlak in umre 1500 ljudi. Pač, zgodila se je nesreča, koga briga. Sosedovega psa povozi avto in cela soseska joka za njim. Saj je bil Floki prijazen kuža, vsakega soseda je poznal, ga ovohal, prijazno oblajal in tujce s svojim laježem svaril, da so nezaželeni. Še en primer, Urška Žolnir je zmagala olimpijsko zlato medaljo v judu. In kaj potem, se boste vprašali, kajne? Ko pa vam komentator pove, da je Urška za to kolajno več let vstajala ob petih zjutraj, da je vsak dan 10 ur trdo trenirala, da na kolenih nima več vezi, da se je odpovedala vsemu in vsem… takrat pa na Urško gledaš z drugimi očmi. Tu je odgovor na vprašanje zakaj je kip fantka, ki lula, bolj prepoznaven kot 100 kipov na Formam vivi, zakaj je Fontana di Trevi bolj prepoznavna od Portoroške fontane, zakaj je Mozart bolj prepoznaven od Tartinija, zakaj je Monte Carlo bolj prepoznaven od Portoroža in zakaj je Venezia bolj prepoznavna od Pirana. Zakaj je na Metalkampu več poslušalcev kot na koncertu Bregoviča v Avditoriju in zakaj je več gledalcev na nogometni tekmi v Zavrču kot na Solinarskem prazniku v Piranu. Če kdo ni razumel, naj si še 1x prebere!
11. »Svet spreminjajo ljudje, ki so dovolj nori, da mislijo, da to lahko storijo.«
Žal, takih na naši Občini* ni!
Zaključek
Česa se lahko naučiš iz prebiranja Jobsove biografije? Naučiš se, da stvari, ki jih delaš in v katere verjameš, delaš z žarom, s srcem z željo, da jih narediš tako dobro, da bodo pustile sled v vesolju. Vedno moraš iskati samo rešitve, ker problemi so le pot do še boljših idej, rešitev in izdelkov. Nikoli se ne smeš zadovoljiti s prvim predlogom, vedno moraš strmeti k enostavnosti in popolnosti. Stvari delaš, ker ti predstavljajo izziv, da boš z izdelkom ali storitvijo spremenil svet. Delaš iz gušta, zase in za svoje najboljše prijatelje, ne pa za denar, ki v drugi fazi itak pride sam. Za ideje moraš goreti, zanje moraš biti pripravljen delati dan in noč, včasih trmasto vztrajati in iti z glavo skozi zid. Produkt moraš imeti pod kontrolo od začetka do konca in uporabniku moraš pripraviti nepozabno doživetje ob njegovi uporabi. Prav tako kot produkt sam sta pomembni tudi promocija in prodaja.
Ker če tako delaš, je izdelek, storitev ali produkt DARILO, ki si ga sam sebi podariš in v njem uživaš od začetka do konca. Zato Mojmir po vsaki prireditvi pobira smeti in pospravlja opremo. Tako zguštiram prireditev do konca, sproti pa že pridobivam nove informacije za naslednji dogodek.
V moji ekipi so tudi vsi preko veze, ampak le zato, ker so najboljši na svojem področju in jim v vsakem trenutku popolnoma zaupam, da bodo tam in da bodo stvar uredili, ker vedo, da so del rešitve in ne del problema in ker tudi oni uživajo v tem, da so del najboljših prireditev in najboljšega tima! V ta tim se vključujejo tudi obiskovalci prireditev, ki dajo eno roko, ker začutijo, da se stvari delajo z dušo in za ljudi.
Na »Princeskinem spustu« smo vsi delali zastonj, nekateri tudi do 02:30, še vedno je za 3.000€ neplačanih računov, ker ni denarja, a naredili smo nepozaben večer za 4.000 – 5.000 ljudi. Samo koliko mamic je jokalo, koliko ljudi je trepetalo za princesko, kolikim je kurja polt oblila telo, kakšna energija je bila na trgu, FANTASTIČNO!!!
Računi bodo plačani, akterji bomo šli na pizzo in takrat se bomo pogovarjali o mega dogodku, ki se, če bi v začetku razmišljali o denarju, ne bi nikoli zgodil. Bolečina je trenutna a ponos je večen!
To so ljudje, ki pustijo vtis v vesolju, ljudje, ki so dovolj nori, da verjamejo, da lahko spremenijo svet.
P.S. Če ti je kolumna všeč, jo prosim deli med prijatelje. Hvala!
*ko govorim o turizmu v Občini mislim na Občino, TZP in Avditorij.
Deloma se strinjam s tabo in tudi tvoje vzporednice s knjigo so resnične. Ampak me pa zaniam nekaj: kdaj pa je nazadnje kdo iz Avditorija kam šel pogledat kaj se dogaja po tujini? Tukaj si se zmotil Mojmir. Ljudi se drži na kratko, da ja ne bi imeli kakšnega svojega mnenja in pogleda…. Drugače pa je tisti promocijski del v imenu zavoda še iz časov, ko smo hostese delale na promocijskih prireditvah, kot so bile kongresi, seminarji, izobraževanja (Zlati Boben, New moment, Dnevi pravnikov, Kogres stomatologov). Žal je zakon in razmah kongresnega centra na Bernardinu osiromašil to funkcijo zavoda, danes pa si jo vsak razlaga po svoje. Promocija ni nikoli pomenila trženej destinacije, s tem namenom je bil ustanovljen LTO. Je pa paradoksalno, da se na to pozablja.
Solza ali želiš povedati, da Avditorij opravlja le tretino svojih nalog? sam skozi vse svoje kolumne govorim vglavnem o prireditvah. nihče ampak prav nihče jih nima v svoje opisu delavnih nalog. organizirajo pa jih vsi in TZP in Avditorij in Občina. alora? in prav to je, zmeda in nihče ni za nič odgovoren a vsi uspešno trošijo javni denar…
Ne, ne želim povedati, da dela tretjinsko. Je pa potrebno malo pobrskati po arhivih, pogledati koliko denarja je bilo na voljo pred 10, 20 in 30 leti, kako številčna je bila ekipa in kaj je takrat ambient zmogel prenesti. Dandanes se prireditve obešajo zavodu, da jih naredi pod silo ob neustrezni zunanji infrastrukturi, … da je le še servis za drustva pa si tudi nihče ne upa povedati, da se program ustvarja drugje in ne v zavodu… Predvsem pa mislim, da bi se morala ta hiša vrnit nazaj v KULTURNE vode, kar je njeno osnovno poslanstvo.
Solzy,a že spet opravičila? pa kaj vam manka tam v Avditoriju? imate najboljši kader, najboljšo opremo in velik proračun, ki vam ga da Občina. Avditorij je občinsko podjetje in se napaja iz občinskega proračuna in je popolnoma prav, da izvaja Občinske prireitve. saj, če smo realni, kaj bi pa delali, če ne bi izvajali teh prireditev?