Ljudje smo taki, da se učimo na napakah in ne na dobrih praksah. Torej se ni treba ozirati okoli nas, kaj drugi počnejo dobro, poglejmo vase in ugotovimo, kaj mi delamo slabo ali narobe in začnimo to popravljati. Ampak pozor! Ekonomski strokovnjak pravi, da ne pozna nobenega uspešnega svetovnega podjetja, ki je napredovalo počasi. Vsa so v nekem trenutku odskočila in premagala konkurenco. Zato predlaga: “Premikajte se hitro in delajte eksplozivne inovacije!”

Malo statistike
Pravijo, da je Piran najbolj turistično razvita občina oz. da se v naši občini ustvari največ nočitev v Sloveniji. Poglejmo nekaj podatkov, ki jih je zapisal statistični urad RS za leto 2012. Skupno je bilo v Sloveniji 9.511.000 nočitev od tega skoraj 1.372.806 (1.069.045 v hotelih) v piranski občini.

Največ nočitev vseh turistov je bilo v letu 2012 zabeleženih v zdraviliških občinah, na drugem mestu po številu nočitev so bile gorske občine, na tretjem mestu pa obmorske občine. Tu je bilo zabeleženih za tri odstotke manj nočitev vseh turistov kot v letu 2011.

Največ turističnih nočitev je bilo v občini Piran, sledile so občine Ljubljana, Brežice, Bled, Moravske Toplice, Kranjska Gora, Koper, Bohinj in Podčetrtek.

Mogoče pa ni vse zlato, kar se sveti!

Ker se hvalimo, da smo najboljši, poglejmo, kako veliki so naši antagonisti.

Moravske Toplice: 6500 prebivalcev, Kranjska Gora 5500, Zreče 6500, Podčetrtek 3500, Bled 8100, Bohinj 5300, Brežice 25.000 … Piranska občina pa ima 14.685 turističnih postelj (SURS 2013). Imamo skoraj dvakrat več postelj kot občine, s katerimi se primerjamo.

Nočem izpasti nesramen, ampak s tako konkurenco sploh ni težko biti najboljši! Kako so lahko gorske občine pred nami, ko imamo tako visoko razvit turizem? Mogoče pa si mi samo domišljamo, da smo kaj posebnega. Ustvarimo le manj kot 15 odstotkov vseh nočitev v državi.

Zakaj sem sploh šel v to raziskavo? Da se prepričam, da je tisto, kar že nekaj let govorim, resnica. Občina je prepustila turistično politiko hotelirjem in sedaj imamo to, kar imamo. Zato v občini nimamo nobene zgodbe o nobenem predmetu, o nobeni stvari, o nobenem človeku. No ja, največja zgodba je to, da ima hotel s petimi zvezdicami wc s tekočo vodo. Vse te wellnesse in ostalo navlako imajo danes že vsi, tudi vsak malo boljši družinski hotel. Imamo pa v občini več kot 1000 nezaposlenih.

Ukradena ideja!
In ker je Občina prepustila turizem hotelirjem, del turizma, ki ni hotel, propada. Ustanovili so TZP, ki ni ne tič ne miš. Promovira občino, a ker v občini ni nič drugega kot hoteli, promovira hotele. In potem pridemo do nerodnih situacij, ko na istem sejmu sodelujejo hoteli Bernardin, LifeClass in TZP. Tako ali tako mi tu sedaj lahko čisto vsak oporeka, kako je pomembno to in ono. Meni kot človeku, ki nima pojma, je to metanje denarja stran. Ker je kriza, kajne?

Ker se v naši občini ureja turizem na tak način, smo pozabili, da obstajajo tudi drugi turisti, ne le tisti, ki pridejo po najnižji možni ceni v hotel. Pozabili smo sestaviti zgodbe, ki bi pripovedovale o naših posebnostih in v občino vabile tudi drugačne turiste. Pozabili smo, da Piran propada, ker ni dovolj velikega obiska oziroma ker turisti, ki pridejo v mesto, malo trošijo.

Recimo: pred Piranom imamo rampo, avtobus s turisti se zapelje noter, spusti turiste, ki bolj ali manj zdivjajo skozi Piran in gredo svojo pot naprej. Kaj imamo mi od takih turistov? Predlog, ki ga povzemam po Benetkah: avtobus pri vstopu v mesto plača ekološko takso. Če je v kraju eno uro, plača 300 evrov, če je dve uri, 200 evrov, če pa je 3 ali več ur, plača le 100 evrov. Kaj smo pridobili? Nekaj malega se zasluži od ekološke takse in ko bodo turisti več časa v mestu, bodo tudi več zapravili. Ne pozabimo, da je v naši občini več kot 1000 nezaposlenih!

Premikajte se hitro in delajte eksplozivne inovacije!

Občinski marketingaši!

Ker smo pozabili na turizem, imamo tudi na občini Urad za gospodarstvo in turizem, ki v opisu svojih nalog turizma sploh ne omenja. No ja, pobirajo turistično takso.

Predlog: obvezno bi bilo treba ustanoviti Urad za turizem, ki bi moral razmišljati le o tem, kako prodajati občino. Dvigniti turistično takso na 2 evra (taksa 1,01 evra + 0,99 evra posebnega davka) in ta denar v celoti porabiti za promocijo občine in organizacijo prireditev. Znotraj tega Urada za turizem bi morala delovati tudi skupina za organizacijo prireditev. Ljudi je na občini dovolj, samo prerazporediti jih je treba. S tako reorganizacijo bi najverjetneje TZP odpadel, ker ga občina ne bi več potrebovala in ga tudi hotelirji sami ne bi več financirali. TZP-jevci bi se preselili na občino. Znanja in izkušenj imajo dovolj. Seveda je najpomembnejše to, da se jim naredita načrt dela in protokol odgovornosti.

Treba je narediti spisek atrakcij, krajem, stvarem in dogodkom je treba sestaviti zgodbe in le-tem izdelati primerne prireditve. Skupaj s hotelirji je treba izdelati koledar prireditev za eno leto vnaprej, da bodo lahko hotelirji svoje sobe prodajali vezano na te dogodke. Vsi se strinjamo, da je treba nekatere velike dogodke umestiti v čas, ko imajo hotelirji težave napolniti svoje sobe.

Postati moramo posebni, edinstveni in drugačni! Ko se bodo k nam začeli vračati enodnevni gosti in gosti s posebnimi željami, se bodo napolnile tudi ulice, vasi in restavracije. Mislim, da je logično in razumljivo, da gre promocija podeželja z roko v roki s promocijo “mestnega turizma”.

Forma viva, Fiesa, portoroška vrtnica in parki, zaledje, piransko obzidje in še kaj so popolnoma medijsko zanemarjeni. Promocija teh “biserov” je v domeni Občine in ne hotelov. Ne pozabimo, da je v naši občini več kot 1000 nezaposlenih.

Premikajte se hitro in delajte eksplozivne inovacije!

Dajmo društvom več veljave
Če pa se ne gre v strukturno reorganizacijo Urada in TZP-ja, je treba dati večji pomen društvom. Zakaj dokazano uspešna društva v občini ne dobijo enakih možnosti kot “občinski zavodi”? Zakaj se za društva organizira razpis, na katerem je razpisan nižji znesek, kot ga porabijo občinski zavodi za eno samo prireditev?

Zakaj je Avditorij boljši kot na primer Anbot (primer le zato, ker se obe imeni začneta s črko A)? Društvo se mora za neko prireditev prijaviti na razpis, prireditev izvesti, podati finančno in “opisno” poročilo. Na podlagi teh poročil in nekega klipinga o prireditvi, se poda neka ocena in na njeni podlagi se naslednje leto ovrednoti prireditev s podeljenimi sredstvi iz novega razpisa. Seveda je višina sredstev, ki jih Občina na tak način da društvu, le majhen delež v proračunu določene prireditve. O tem, da je tega denarja vsako leto manj, niti ne bom govoril.

Javnim zavodom pa se brez vsakega kriterija dodeli 100-odstotni znesek za izvedbo neke prireditve, tudi če je bila ta leto pred tem “slabo” organizirana.

Če se gremo tako, dajte ves denar za prireditve na kup, razpišite pogoje, da lahko vsak kandidira in to je to! Mogoče pa bo lahko kdaj Avditorij volontiral na prireditvi, ki jo bo organiziral Anbot. Ker obratno se že dogaja.

Premikajte se hitro in delajte eksplozivne inovacije!

Kriza je priložnost za napredek
Ko je kriza, je manj denarja v obtoku. Zato ga je treba vlagati tja, od koder se bo hitro vrnil in po možnosti oplemenitil.

Prireditve in promocija sta dve taki stvari, kjer se denar lahko hitro obrne. Torej ravno sedaj je pravi čas, ko je treba izvajati močno promocijo za občino in organizirati prireditve. Seveda se ne moremo držati starega marketinškega reka, da je polovico denarja za promocijo, vrženega stran, žal pa ne vemo, katera polovica je to. Danes lahko zelo precizno “streljamo” po ciljni publiki in zadetke tudi izmerimo. Prireditve pa je treba organizirati tako, da pokrijejo vsaj same sebe, če že ne pridelajo dobička. Ker imam tudi sam težavo z organizacijo dobičkonosnih prireditev, bom milosten. Treba je organizirati vsaj nekaj takih prireditev, ki prinašajo dobiček. To pa so masovke, veliko ljudi na kupu, ki trošijo denar in prijateljem govorijo o tem, kje so bili. Tako kot se trenutno organizirajo prireditve na občinski ravni, pa niso ne promocijsko in ne dobičkonosno naravnane. Žal je tako!

Če se radi z drugimi primerjamo po številu nočitev, pa se dajmo primerjati tudi po kvaliteti in uspešnosti prireditev. Športniki poznamo model šampiona. Šampion ima določene parametre na vsakem področju. Če želiš postati tudi sam šampion, se moraš tem parametrom čim bolj približati oziroma jih prehiteti. Ne le en parameter, ampak seštevek parametrov naredi šampiona.

Premikajte se hitro in delajte eksplozivne inovacije!