Hej, a ni to fantastično?! Moji prijatelji in znanci se spomnijo rolade, ki so jo jedli pred 30 leti in koktejla, ki so ga pili takrat. Je pa morala biti dobra ta rolada, jaz se ne spomnim niti, kaj sem jedel včeraj!

Ma Mojmir, ni bila tako dobra, ampak zeeeelo dooolga! Na, zdaj sem pa res bil presenečen! Vas mogoče zanima, o čem govorim? Vam bom povedal.

Med prijatelji in znanci sem naredil mini anketo. To anketo sem opravil potem, ko mi je v roke prišel zbornik “Avditorijevih 25 let”. Vprašal sem jih, katerih prireditev oz. česa se najbolj spominjajo iz zgodovine Portoroža. In odgovori, ki sem jih dobil, so me presenetili. Večina jih je bila podobnih. Kaštel, rolada, koktejl, masa ljudi na ulici (to so mi povedali tudi tisti, ki takrat, ko se je to dogajalo, še niso bili rojeni). Kakšne barve je bil koktejl in kje so rezali rolado, se ljudje niso več spominjali,  vedeli so le, da se je to dogajalo in da je bilo strašno zabavno in fajn.

V zborniku je intervju z nekdanjim direktorjem Avditorija Zvonetom Petkom. V članku se bere, da je bil g. Petek kar en, ki ni nikoli delal v turizmu ali vodil podjetja. In kljub vsemu ga je takratni direktor TOP Portoroža, ki je še danes pomemben ustvarjalec turistične politike kraja, postavil za direktorja Avditorija. No in ta g. Petek je v letih 1982 do 1985 naredil in maxi rolado in mega koktejl in 100. obletnico portoroškega turizma in Kaštel in še veliko drugih stvari. Seveda je tudi rešil Avditorij rdečih številk!

Najverjetneje ste se po povedanem zamislili nad letnico 1982. Trideset let je šlo od maxi rolade in še vedno govorimo o njej. Ne bom nadaljeval, vsak naj si misli, kar hoče, ampak, če pa se še vedno govori o roladi, a to pomeni, da se v zadnjih 30 letih v Portorožu ni zgodilo nič omembe vrednega?

V istem zborniku na 42. strani pa takrat mladi Tomi Brezovec zapiše:

“Najučinkovitejši način trženja turistične ponudbe neke destinacije je prirejanje različnih dogodkov, ki so zanimivi za širšo javnost in medije.” In še: “Dogodki imajo posreden in neposreden vpliv na turizem. Neposreden se kaže v številu gostov, posreden pa v prepoznavnosti kraja,” še zapiše Brezovec.

Katerega leta se je zgodil umor na portoroški noči? A tega še niste slišali? To naj bi se zgodilo daljnega leta 1991, če se ne motim je bilo to pred 21 leti. Kar pomeni, da se organizatorji portoroških noči avtocenzurirajo že 21 let. Zakaj? Ne vedo zakaj. Ampak tako so delali vsi pred njimi!!! Se pa šušlja, da si v kraju ne želijo imeti gneče. Najverjetneje zato na Ferragosto organizirajo koncerte Halida Bešliča, Srebrnih kril, Gorana Bregoviča in podobnih umetnikov, ki privlačijo predvsem italijanski trg, kajne?

Naj povzamem. Teorija pravi, da imajo prireditve z zanimivim programom in množičnim obiskom velik vpliv na zaslužek kraja. Iz zgodovine imamo tudi materialne dokaze, da to res deluje.

In sedaj še vprašanje, ki bi ga lahko postavil vsak osnovnošolec. Vprašanje se glasi tako: “Če se je to, kar teorija govori, dokazalo v praksi, zakaj tega ne delamo več?”

Moj odgovor osnovnošolcu bi bil nekaj takega: “Dragi moj učenec, vidiš, to je težko filozofsko vprašanje, odgovor nanj pa je zelo preprost. Trenutni šefi imajo preveč dela sami s seboj. Tisti direktor, ki je leta 1982 potegnil “noro” potezo, je sedaj star in ga izzivi pred penzijo ne mikajo več, občinska oblast pa temu ni kos!”

In ker so otroci pametni, sledi še drugo vprašanje: “Ali se bo to kdaj spremenilo? Ali bomo kdaj spet jedli maxi rolado?” Odgovor je še bolj enostaven kot zgornji: “Seveda se bo spremenilo, če ne prej, pa z novim županom!”

Zadnje čase rad primerjam Portorož in Dubaj. Zakaj, kako, čemu???

Tako kot Dubaj tudi Portorož plava na nafti. Sestavine portoroške nafte se imenujejo: Piran, Strunjan, Sečovlje, Dragonja, Padna, Nova vas in Sv. Peter.

Ker pa ima vsaka sestavina drugačno zgodbo, jo je treba drugače obdelati, drugače tržiti in jo prodajati drugačni ciljni skupini.